Konzervativna rehabilitacija poškodbe

Poglejmo, kaj to pomeni, da se poškodba rehabilitira konzervativno

Rehabilitacija po poškodbi sprednje križne vezi (ACL) predstavlja ključen korak pri povrnitvi stabilnosti kolenskega sklepa, ter omogoča uspešno vrnitev v športne aktivnosti in k izvajanju vsakodnevnih akitvnosti. Pravilno izvedena rehabilitacija lahko prepreči nestabilnost sklepa in bistveno izboljša splošno kakovost življenja posameznika.

Pri tem je nujno poudariti, da je rehabilitacija individualen proces, ki zahteva prilagoditev glede na individualne potrebe vsakega posameznika. Pod strokovnim vodstvom fizioterapevta ali kineziologa je mogoče oblikovati prilagojen rehabilitacijski program, ki bo ustrezal posameznikovim ciljem in mu pomagal doseči zaželjene rezultate.

V Blackbox Centru se zavedamo ključnega pomena rehabilitacije po poškodbi ACL, zato smo za vas pripravili smernice, ki vam bodo v pomoč med procesom rehabilitacije. V današnjem članku vam bomo predstavili smernice konzervativne rehabilitacije.

Če želite pridobiti več informacij o splošnih vidikih poškodbe sprednje križne vezi ali smernicah rehabilitacije po operaciji, vas vabimo k branju člankov na naši spletni strani:

Kakšne vrste rehabilitacije poznamo pri poškodbi sprednje križne vezi?

Ne glede na vzrok za pretrganje ACL bo zdravstveni strokovnjak, kot je fizioterapevt ali zdravnik, skupaj z vami določil prilagojen in najboljši način rehabilitacije. Potek rehabilitacije sprednje križne vezi se lahko izvaja na več načinov [1]:

Konzervativno zdravljenje: To je pristop, ki ne vključuje operacije in se osredotoča na fizioterapijo in uporabo drugih metod za obnovo funkcije kolena.
Operativno zdravljenje: Pri tem pristopu se pretrgano prednjo križno vez obnovi s kirurškim posegom, lahko z uporabo avtografta ali allografta. Kljub široki uporabi operativnega zdravljenja je stopnja ponovitve še vedno visoka, zlasti v prvih 24 mesecih po operaciji [2].

Poznamo še ostale vzroke, zakaj bi se morda raje odločili za konzervativno obravnavo, ki so jo predstavili sistematični pregledi študij:

Le 65% posameznikov se po operaciji ACL vrne k enaki športni aktivnosti [3].
Primerjava med zgodnjo operacijo in primarnim konzervativnim zdravljenjem ni pokazala klinično pomembnih razlik v večini izidov, le v določenih primerih kot so pridružene poškodbe meniskusa [4].

Glede rehabilitacije je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom in drugimi zdravstvenimi strokovnjaki, da se skupaj odločite za najbolj primeren način zdravljenja.

Za več informacij o pristopih zdravljenja in najnovejših raziskav na tem področju si lahko ogledate naslednje povezave:

Rehabilitacijski portokol temelji na podlagi znanstvene literature [5]. Vendar se morate zavedati, da je rehabilitacijski protokol splošen in v primeru poškodbe, le ta bi moral biti prilagojen za vsakega posameznika posebej.

Delimo jo na 4 faze:

Faza 1: Akutna faza

Faza 2: Subakutna faza

Faza 2: Faza nevromišične vzpostavitve, agilnosti in pliometrije

Faza 3: Faza vrnitve v šport

Po drugi fazi je rehabilitacijski protokol konzervativne rehabilitacije zelo soroden s pooperativno rehabilitacijo, vendar smo se v Blackbox Centru odločili, da vam prestavimo še potek konzervativne rehabilitacije.

Prva faza ali akutna faza

Veliko posameznikov ne ve točno kaj narediti v fazi takoj po poškodbi ACL, ki ji pravimo akutna faza in lahko traja vse do 2 tednov. Poleg obiska k zdravniku ali k fizioterapevtu, se moramo zavedati, da je po poškodbi potrebno kolenski sklep zaščititi. To lahko storimo s povoji in uporabo bergel, da razbremenimo poškodovano okončino.

V prvih dneh se lahko vedemo po principu PRICE protokola in s poudarkom na dobri kompresiji.

P (Protecton) ali “Zaščita”
R (Rest) ali “Počitek”
I (Ice) ali “Led”
C (Compresion) ali “Kompresija”
E (Elevation) ali “Elevacija”

V kolikor vas PRICE protokol bolj podrobno zanima, si lahko preberete pod člankom – Zvin gležnja – PRICE protokol

Druga faza ali subakutna faza

V kolikor smo odpravili akutno fazo, se lahko poslužujemo k dosegu nadalnjih ciljev:

Nadzor bolečine in otekline
Povrnitev polnega obsega giba
Aktivacija mišice kvadriceps
Vzpostavitev pravilnega vzorca hoje

Za nadzor bolečine in otekline lahko uporabimo

Krioterapijo

Kompresijo s kineziotapingom [6]
Mobilizacijo z gibanjem

Za povrnitev polnega obsega giba lahko izvajamo:

Mobilizacija pogačice z gibanjem

Mobilizacija z gibanjem kolenskega sklepa
Kolesarjenje z minimalnim uporom (10-15 minut dnevno)
Aktivne in aktivno asistirane vaje kot je izteg kolena in upogib kolena

Aktivacija mišic po posameznih sklepih:

Kolenski sklep: Izometričen izteg kolena sede ob robu mize, izteg kolena na trenažerju z omejitvijo od 100 do 30 stopinj iztega kolenskega sklepa, upogib kolena z drsenjem v položaju hrbtno leže, upogib kolena v položaju trebušno leže

V kolikor je aktivacija mišice kvadricepsa inhibirana, se lahko poslužujemo nevromišične elektro stimulacije ali NMES s sočasnim iztegom kolenskega sklepa.

Kolčni sklep: Odmik in primik kolka na boku, sonožni počep in enonožni dvig na stopnico z omejenim obsegom giba (angl. Step up), upogib kolka z iztegnjenim kolenom, most (angl. bridge)

Skočni sklep: Vzponi na prste s pokrčenim in iztegnjenim kolenskim sklepom
Trup: Deska (angl. Plank), stranska deska (angl. Side-plank), Izteg kolka v mešani opori (angl. Bird-dog), rotacija trupa z elastiko ali s škripcem

Vzpostavitev pravilnega vzorca hoje

Učenje pravilnega vzorca hoje z razbremenitvijo (lahko uporabimo bergle ter lahko izvajamo pravilen vzorec hoje v vodi ali v brezntežnostem prostoru)
Prenosi teže nazaj, naprej, levo in desno

Tretja faza ali faza nevromišične vzpostavitve, agilnosti in pliometrije

V nevromišično fazo rehabilitacije se preide, ko posameznik doseže poln obseg giba, odpravi oteklno in ima dovolj veliko jakost in moč v spodnjih okončinah, da lahko sodeluje pri bolj dinamičnih vajah z obremenitvijo.

Cilji faze nevromišične vzpostavitve so:

Nadaljevanje ter progresija vaj za jakost in moč
Dodajanje vaj za agilnost in pristajanje ter vračanje v tek
Izboljšanje sposobnosti ravnotežja in stabilnosti
Izboljšanje aerobne in anaerobne vzdržljivosti

V nadaljevanju bomo predstavili vaje, ki jih posameznik izvaja v tretji fazi konzervativnega zdravljenja.

Vaje za jakost in moč

Vaje lahko izvajamo v odprti kinetični verigi (OKV) ali zaprti kinetični verigi (ZKV).

OKV pomeni gibanje distalnega ali oddaljenega dela telesa:

Poln izteg kolena na trenažerju

Upogib kolena na trenažerju

Odmik in primik kolka na trenažerju

Upogib in izteg kolka z elastiko ali na škripcu

ZKV pomeni gibanje proksimalnega ali centralnega dela telesa:

Iz sonožega v enonožni most

Iz sonožnega v enonožni počep

Izpadni korak naprej, nazaj in vstran

Iz sonožnega v enonožni mrtvi dvig (angl. dead lift)

Iz sonožnega v enonožni vzpon na prste

Vaja copenhagen

Vaja nordijski spust

Poleg prehoda na enonžne vaje, se vaje lahko stopnjuje tudi z dodatnim bremenom.

Vaje za agilnost, pliometrijo in vrnitev v tek

Primer stopnjevanj v agilnosti:

Skiping na koordinacijski lestvi naprej, v stran in nazaj
Tek z menjavo smeri za 30, 60, 90 stopinj
Hiter tek z vstavljanjem, hiter tek s ponavljajočimi teki in vstavljanji.

Primer stopnjevanja v pliometriji: Hiter spust v počep, hiter spust v počep in dvig, skok iz počepa na višjo podlago, skok z nasprotnim gibanjem (angl. Counter movement jump), skok iz višje podlage (angl. Drop jump)

V fazi vrnitve v šport se dodaja še zunanjo pozornost kot je nasportni igralec, žoga ali sprotna navodila trenerja kot je smer gibanja.

Primer vračanja v tek: Lahkotni tek po ravni podlagi, lahkotni tek in vstavljanje, stopnjevanje v hiter tek in počasno vstavljanje, stopnjevanje v hiter tek in hitro vstavljanje.

Če vas zanima več o agilnostnih vajah in o tem, katere vaje lahko izvajate za preprečevanje ponovne poškodbe ACL, si lahko preberete v naslednjem članku:

PREVENTIVA PRED POŠKODBO SPREDNJE KRIŽNE VEZI

Vaje za ravnotežje in stabilnost

Enonožna stoja na ravnotežni blazini
Stoja na ravnotežni blazini s podajanjem žoge
Stoja na ravnotežni blazini in zadrževanje stabilnega položaja ob potiskih trenerja
Deska s soročno oporo na nestabilni podlagi (Bosu žoga ali joga žoga)

Vaje za aerobno in anaerobno vzdržljivost

Pomembno je tudi omeniti vzdržljivost, ki jo s poškodbo sprednje križne vezi zgubimo, zato je velik del rehabilitacije povrnitev le te.

Glede vaj za aerobno in anaerobno vzdržljivost se naprej poslužujemo kolesa in plavanja, kjer ni toliko teže na spodnjih okončinah. Ko vzpostavimo pravilen vzorec teka in ustrezno vstavljanje, lahko začnemo izvajati vaje vzdržljivosti s tekom.

Stopnjevanje vzdržljivosti poteka na več različnih načinov:

Aerobno vzdržljivost lahko povečamo z dolgotrajnimi neprekinjenimi ali prekinjenimi intervali ki so nižje intenzivnosti.
Anaerobno vzdržljivost povečamo s kratotrajnimi neprekinjenimi ali prekinjenimi intervali, ki so višje intenzivnosti.

Če želite več informacij o vzdržljivosti se lahko obrnete na kineziologe v Blackbox Centru.

Četrta faza ali faza vrnitve v šport

Faza vrnitve v šport se razlikuje od vsakega športa posebej, zato smo v Blackbox Centru za vas pripravili več člankov, ki se osredotočajo na fazo vrnitve za specifičen šport.

Članke si lahko ogledate na spodnji povezavi:

FAZA VRNITVE V ŠPORT PO POŠKODBI ACL V ROKOMETU

FAZA VRNITVE V ŠPORT PO POŠKODBI ACL V SMUČANJU

FAZA VRNITVE V ŠPORT PO POŠKODBI ACL V NOGOMETU

FAZA VRNITVE V ŠPORT PO POŠKODBI ACL V KOŠARKI

Zaključek

Pomembno se je zavedati, da je rehabilitacija poškodbe križne vezi dolgoročen proces, ki zahteva vztrajnost, potrpežljivost in predanost. Ključnega pomena je vloga posameznika, ki mora aktivno sodelovati s strokovnjaki, pri čemer se skupaj trudimo za dosego cilja.

Ne smemo pozabiti, da ne obstaja “optimalen” načrt v rehabilitaciji, temveč vsak program je prilagojen posamezniku in njegovim ciljem. Skupaj s sodelovanjem s strokovnjaki v Blackbox Centru lahko premagate izzive rehabilitacije in se vrnete nazaj k polni aktivnosti in kakovostnemu življenju, kot ste ga imeli pred poškodbo.

NAROČITE SE NA brezplačni POSVET!

LITERATURA

[1] B. T. Raines, E. Naclerio, and S. L. Sherman, “Management of Anterior Cruciate Ligament Injury: What’s In and What’s Out?,” Indian J Orthop, vol. 51, no. 5, pp. 563–575, 2017, doi: 10.4103/ortho.IJOrtho_245_17.

[2] M. V. Paterno, M. J. Rauh, L. C. Schmitt, K. R. Ford, and T. E. Hewett, “Incidence of Second ACL Injuries 2 Years After Primary ACL Reconstruction and Return to Sport,” Am J Sports Med, vol. 42, no. 7, pp. 1567–1573, Jul. 2014, doi: 10.1177/0363546514530088.

[3] K. E. Webster and J. A. Feller, “A research update on the state of play for return to sport after anterior cruciate ligament reconstruction,” J Orthop Traumatol, vol. 20, no. 1, p. 10, Jan. 2019, doi: 10.1186/s10195-018-0516-9.

[4] T. Saueressig et al., “Primary surgery versus primary rehabilitation for treating anterior cruciate ligament injuries: a living systematic review and meta-analysis,” Br J Sports Med, vol. 56, no. 21, pp. 1241–1251, Nov. 2022, doi: 10.1136/bjsports-2021-105359.

[5] M. V. Paterno, “Non-operative Care of the Patient with an ACL-Deficient Knee,” Curr Rev Musculoskelet Med, vol. 10, no. 3, pp. 322–327, Jul. 2017, doi: 10.1007/s12178-017-9431-6.

[6] “Kinesio taping as a treatment method in the acute phase of ACL reconstruction: A double-blind, placebo-controlled study – PubMed.” Accessed: Apr. 09, 2024. [Online]. Available: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27784622/

Ostali Blackbox članki