Zvin gležnja: Ključ do
hitrega in učinkovitega okrevanja

Zvin gležnja predstavlja eno izmed najpogostejših poškodb v športu, saj zajema od 16 do 40 odstotkov vseh športnih poškodb (Polzer idr., 2012). Ta poškodba se najpogosteje pojavlja pri športih, kot sta nogomet in košarka, in se običajno zgodi med hitrim premikom težišča telesa na pristanek ali na obremenitev noge.

Pomembno je razumeti, da pravilna obravnava zvina ne le pospeši okrevanje, temveč tudi zmanjša tveganje za morebitne zaplete. V tem članku boste našli podrobne informacije o tej poškodbi in o celotnem procesu rehabilitacije. Za vas smo pripravili vodnik, ki vam bo pomagal boljše razumeti, kako se spopasti z zvinom gležnja in kako doseči čim boljše okrevanje. 

Kaj je zvin gležnja?

Zvin gležnja sodi med najpogostejšimi akutnimi poškodbami spodnjih okončin, ki prizadene ligamente okoli gležnja. Najpogosteje se pojavlja na zunanji strani gležnja in je posledica inverzijskega zvina, ki predstavlja približno 85% vseh primerov (Ferran in Maffulli, 2006).

Preostanek zvinov gležnja zajema everzijski zvin, ki prizadene ligamente na notranji strani, in visoki zvin, ki prizadane ligamente ob sindezmozi.

zvin gležnja izgled

Mehanizem poškodbe pri zvinu gležnja se lahko razlikuje glede na lokacijo poškodbe.
Pri lateralnem ali zunanjem zvinu pride do inverzije in plantarne fleksije v skočnem
sklepu, medtem ko pri medialnem ali notranjem zvinu gre za everzijo v skočnem sklepu.
Visoki zvin pa se običajno zgodi ob zunanji rotaciji in dorzalni fleksiji (Carto, Lezak in
Varacallo, 2023) .
Gleženj je kompleksen sklep, ki vključuje zgornji in spodnji skočni sklep. Za boljšo
predstavo si lahko ogledate anatomijo gležnja na priloženi sliki.

gleženj

Kako prepoznati zvin gležnja?

ZNAKI IN SIMPTOMI zvina gležnja se lahko razlikujejo glede na vrsto in resnost poškodbe ter vključujejo:

  • Bolečina, še posebej pri obremenitvi prizadete noge.
  • Občutljivost pri dotiku gleženjskega sklepa.
  • Modrice in oteklina.
  • Omejeno gibanje in nestabilnost sklepa.
  • Pritožbe glede spremenjenega občutka.
  • Prejšnja zgodovina poškodb gležnja ali nestabilnosti.

Posebni testi: pozitivni znaki pri anterior draw testu, Talar Tilt testu ali Squeeze testu, ki jih izvaja ustrezno usposobljen zdravstveni delavec.

kako prepoznati zvin gležnja

Poznamo tudi OTTAWA PRAVILA ZA PREPOZNAVANJE ZLOMOV, ki so se dokazala kot učinkovita pri predvidevanju, katere poškodbe gležnja potrebujejo rentgensko slikanje.

Pri prepoznavanju zlomov je lahko koristno preveriti občutljivost ob potrkavanju na naslednjih mestih (Gomes, Chau, Banwell in Causby, 2022): 

  • Posterolateralni rob distalnih 6 cm medialnega maleola.
  • Posterolateralni rob distalnih 6 cm lateralnega maleola.
  • Predel navikularne kosti.
  • Predel baze 5. metatarzalne kosti.

Poleg tega je lahko pomembno tudi opazovanje, ali oseba ni zmožna takoj po poškodbi stopiti na nogo in narediti štiri korake.

Vrste zvina

Razumevanje različnih vrst zvinov gležnja je ključno za učinkovito zdravljenje in rehabilitacijo. Obstajajo tri osnovne vrste zvinov gležnja: lateralni (zunanji) zvin, medialni (notranji) zvin in visoki zvin. Vsak tip zvina se razlikuje glede na mehanizem poškodbe, prizadete strukture ter specifične rehabilitacijske ukrepe, ki so ključni za popolno okrevanje. 

1. Lateralni zvin: To je najpogostejša vrsta zvina gležnja. Pojavi se, ko se ligamenti na zunanji strani gležnja raztegnejo ali natrgajo, običajno med obratom stopala navzven. Najpogosteje prizadeti ligamenti so sprednji talofibularni, kalkaneofibularni in zadnji talofibularni.

2. Medialni zvin: Pri tej vrsti zvina pride do poškodbe ligamentov na notranji strani gležnja, kar se običajno zgodi, ko se stopalo obrne navznoter. Izolirane poškodbe vpoškodbe.

3. Visoki zvin: Ta vrsta zvina je manj pogosta, vendar je običajno resnejša. Pojavi se, ko pride do poškodbe ligamentov med golenico in fibulo. Te poškodbe imenujemo tudi “visoki zvini” in so običajno posledica močnih sil, ki delujejo na gleženj, na primer pri športnih poškodbah. Najpogostejši mehanizem za visoki zvin vključuje zunanjo rotacijo in/ali dvig stopala.

vrste zvina gležnja

Pri vsaki vrsti zvina gležnja se simptomi pogosto prekrivajo, vključujejo pa bolečino, oteklino, modrice ter težave pri hoji ali gibanju gležnja. Pravilno in pravočasno zdravljenje je ključno za preprečevanje morebitnih zapletov, kot je kronična nestabilnost gležnja. Pri diagnosticiranju in zdravljenju zvina gležnja je pomembno upoštevati vrsto in resnost poškodbe, da se določi ustrezna rehabilitacija za popolno okrevanje. 

V Blackbox Centru smo specializirani za prilagojeno rehabilitacijo glede na specifično vrsto zvina in njegovo resnost.

Stopnje zvina

Zvini gležnja lahko razdelimo v različne kategorije glede na resnost poškodbe. Obstajajo trije glavni načini razvrščanja, ki terapevtom pomagajo ugotoviti, kako huda je poškodba. Po najnovejši literaturi avtorjev Lacerda idr. (2023) so stopnje poškodb razvščene tako:

Prvi način se osredotoča na poškodbo POSAMEZNEGA LIGAMENTA:

  • Stopnja I: Manjša poškodba – Nekaj raztezanja ligamenta.
  • Stopnja II: Srednja poškodba – Delno pretrgan ligament.
  • Stopnja III: Huda poškodba – Popolna pretrgan ligament.
stopnje zvinov gležnja

Drugi način se osredotoča na ŠTEVILO POŠKODOVANIH LIGAMENTOV.

Tretji način pa se osredotoča na RESNOST POŠKODBE GLEDE NA VPLIV NA VSAKDANJE ŽIVLJENJE:

  • Stopnja I: Blaga poškodba – Malo otekanja, bolečine in vpliva na gibanje.
  • Stopnja II: Zmerna poškodba – Večje otekanje, bolečine in težave pri gibanju.
  • Stopnja III: Huda poškodba – Veliko otekanja, močne bolečine in težave pri hoji in opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.

Na podlagi določitve stopnje se oblikuje načrt za rehabilitacijo.

Ukrepi zvina gležnja

Ukrepi ob zvinu gležnja so ključni za pravilno okrevanje in hitrejšo regeneracijo po poškodbi.  Zdravljenje zvinov gležnja je predstavljen skozi PRICE protokol, ki se izvaja v začetni fazi po poškodbi. Ta protokol vključuje pet ključnih korakov, ki pomagajo pri lajšanju bolečin, zmanjševanju otekline in pospeševanju okrevanja.

Prvi korak ‘P‘ ali zaščita je namenjen zaščiti poškodovanega območja. To pomeni omejitev obremenitve in gibanja, ki bi lahko še poslabšalo stanje gležnja. V tem času je ključnega pomena počitek in izogibanje dejavnostim, ki bi lahko povzročile dodatne poškodbe.

Drugi korak ‘R‘ ali počitek zahteva popoln počitek poškodovanega uda. Medtem ko lahko postopoma začnemo z nežnimi gibi, kot so kroženja, upogibi in iztegi gležnja, je ključno omejiti pretirane obremenitve, saj s tem omogočimo optimalno okrevanje.

Tretji korak ‘I‘ ali led vključuje uporabo hladnega obkladka na prizadetem območju. Led ima pomembno vlogo pri zmanjševanju otekline in blaženju bolečin. Priporočljivo je, da led uporabljate 15-20 minut na poškodovanem predelu, vendar ne neposredno na koži, ampak preko povoja ali brisače, da se prepreči morebitna poškodba kože zaradi podhladitve tkiva.

Četrti korak ‘C‘ ali kompresija vključuje uporabo kompresijskega povijanja, ki pomaga zmanjšati oteklino in stabilizirati poškodovano območje. S tem se preprečuje nadaljnje širjenje otekline in pospešuje proces celjenja.

Poleg tega je dvig poškodovanega uda, imenovan ‘E‘ ali dvig, izjemno koristen pri zmanjšanju otekline. S tem se zmanjša krvni pretok v prizadeto območje in pretok limfnega sistema proti limfi, kar pomaga pri zmanjševanju vnetja. 

ukrepi pri zvinu gležnja

Vse te tehnike skupaj tvorijo PRICE protokol, ki je ključnega pomena v začetni fazi okrevanja po zvinu gležnja. S pravilno izvedbo PRICE protokola je mogoče doseči optimalno okrevanje in čim prej vrnitev v normalno aktivnost.

3 Nasveti za optimalo okrevanje zvina

Pri optimalnem okrevanju po zvinu gležnja je ključno upoštevati nekaj preprostih nasvetov, ki jih je mogoče izvajati doma in v Backbox Centru. 

  • Prvi nasvet vključuje zgodnje rehabilitacijske vaje za obnovitev gibljivosti gležnja, kot so nežni krožni gibi. Pri tem je pomembno izvajati vaje postopoma in izogibanje morebitne bolečine, ki se pojavi med gibanjem.
  • Drugi nasvet poudarja pomembnost vadbe za izboljšanje ravnotežja in stabilizacije gležnja, kot so različne hoje po prstih, petah in vaje na ravnotežnih deskah.
  • Tretji nasvet vključuje specifične vaje za krepitev mišic celotne kinetične verige, kot so vaje za gleženj, koleno, kolk in trup. V kolikor je inverzijski zvin, je velik poudarek na krepitvi peronealnih mišic skočnega sklepa ali mišic, ki preprečujejo inverzijo v skočnem sklepu.

Priporočljivo je začeti s krepitvijo šele po zmanjšanju otekline in bolečin ter ob polnem obsegu gibljivosti. Poleg tega je na začetku vrnitve v šport priporočljivo uporabljati funkcionalne opornice med aktivnostmi visoke intenzivnost. Pri blagih do zmernih zvinih se popolno okrevanje običajno zgodi v 7 do 15 dneh. V primeru, da simptomi trajajo dlje, je priporočljiva dodatna ocena stanja, pred vrnitvijo k športnim aktivnostim pa je za vrhunske športnike priporočljivo posvetovanje s specialistom za športno medicino (Vuurberg idr., 2018).

Kako vam lahko pomagamo pri Blackbox centru?

V Blackbox Centru se zavzemamo za zdravje naših strank z osredotočanjem na celovito rehabilitacijo različnih športnih poškodb, vključno z zvini gležnja. Naš individualno prilagojen rehabilitacijski program temelji na najnovejši literaturi in bogatem strokovnem znanju naših terapevtov.

blackbox center vadbe

Zakaj izbrati nas? Naša prilagodljivost in osebni pristop omogočata vsakemu posamezniku doseganje najboljših rezultatov glede na specifične potrebe. Znano je, da dosegamo uspešne in učinkovite rezultate, kar nas postavlja med vodilne specializirane centre za rehabilitacijo po športnih poškodbah, vključno z zvini gležnja. Pri nas boste deležni najboljše oskrbe in podpore na vaši poti do popolnega okrevanja ter vrnitve k aktivnostim. Naša ekipa terapevtov je tu, da vas podpre in vodi skozi vsak korak okrevanja, da boste lahko znova uživali v aktivnem življenjskem slogu.

Kazalo

NAROČITE SE NA brezplačni POSVET!
Kontaktne informacije
Delovni čas

Avtor: MATIJA KODARIN

LITERATURA:

  1. Carto, C., Lezak, B. in Varacallo, M. (2023). Anatomy, Bony Pelvis and Lower Limb: Distal Tibiofibular Joint (Tibiofibular Syndesmosis). V StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. Pridobljeno s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK547655/
  2. Ferran, N. A. in Maffulli, N. (2006). Epidemiology of sprains of the lateral ankle ligament complex. Foot and Ankle Clinics, 11(3), 659–662. https://doi.org/10.1016/j.fcl.2006.07.002
  3. Gomes, Y. E., Chau, M., Banwell, H. A. in Causby, R. S. (2022). Diagnostic accuracy of the Ottawa ankle rule to exclude fractures in acute ankle injuries in adults: a systematic review and meta-analysis. BMC Musculoskeletal Disorders, 23(1), 885. https://doi.org/10.1186/s12891-022-05831-7
  4. Lacerda, D., Pacheco, D., Rocha, A. T., Diniz, P., Pedro, I. in Pinto, F. G. (2023). Current Concept Review: State of Acute Lateral Ankle Injury Classification Systems. The Journal of Foot and Ankle Surgery: Official Publication of the American College of Foot and Ankle Surgeons, 62(1), 197–203. https://doi.org/10.1053/j.jfas.2022.08.005
  5. Polzer, H., Kanz, K. G., Prall, W. C., Haasters, F., Ockert, B., Mutschler, W. in Grote, S. (2012). Diagnosis and treatment of acute ankle injuries: development of an evidence-based algorithm. Orthopedic Reviews, 4(1), e5. https://doi.org/10.4081/or.2012.e5
  6. Strudwick, K., McPhee, M., Bell, A., Martin-Khan, M. in Russell, T. (2018). Review article: Best practice management of common ankle and foot injuries in the emergency department (part 2 of the musculoskeletal injuries rapid review series). Emergency Medicine Australasia: EMA, 30(2), 152–180. https://doi.org/10.1111/1742-6723.12904
  7. Vuurberg, G., Hoorntje, A., Wink, L. M., van der Doelen, B. F. W., van den Bekerom, M. P., Dekker, R., … Kerkhoffs, G. M. M. J. (2018). Diagnosis, treatment and prevention of ankle sprains: update of an evidence-based clinical guideline. British Journal of Sports Medicine, 52(15), 956. https://doi.org/10.1136/bjsports-2017-098106
Ostali Blackbox članki
Scroll to Top