Poškodba ACL

Poškodba sprednje križne vezi (ACL) velja za eno izmed najpogostejših težav, povezanih s kolenskimi poškodbami.

Vsako leto se poškoduje od 30 do 78 posameznikov na 100.000 prebivalcev. O poškodbi ACL se govori predvsem med športnimi aktivnostmi kot je košarka, nogomet in rokomet, kjer so prisotne hitre spremembe smeri in nenadno upočasnjevanje.

V Blackbox Centru smo za vas pripravili serijo člankov na podlagi sprednje križne vezi, z namenom, da vam podrobno predstavimo kaj je sprednja križna vez in kakšni so ukrepi za njeno obravnavo.

Če želite izvedeti več o različnih vrstah rehabilitacije za ACL, si lahko to preberete na spodnjih povezavah:

REHABILITACIJA PO OPERACIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZI ALI ACL

KONZERVATIVNA REHABILITACIJA POŠKODBE SPREDNJE KRIŽNE VEZI ALI ACL

Kaj je sprednja križna vez?

Križna vez je vezivno tkivo, ki povezuje stegnenico in golenico. Sestavljena je iz dveh snopov. Iz anteromedialnega snopa, ki je primarno zadolžen za preprečevanje premika goleni naprej in posterolateralnega snopa, ki je zadolžen za rotacijsko in medio-lateralno stabilnost [1]. Z zadnjo križno vez tvorita obliko križa ali X in sinergistično delujeta za zagotavljanje stabilnosti kolenskega sklepa.

Več o zadnji križni vezi najdete na naši spletni strani Poškodba križnih vezi.

Njena primarna funkcija je preprečevanje prekomernega premikanja golenice naprej. Deluje tudi pri preprečevanju rotacije golenice napram stegnenice in sodeluje pri preprečevanju valgusa pri polnem iztegu kolenskega sklepa [2].

Kakšen je mehanizem poškodbe?

Za nastanek poškodbe sprednje križne vezi obstajajo trije glavni mehanizmi [3]:

Neposreden kontakt

Poškodbe z neposrednim kontaktom nastanejo, ko pride do kontakta z osebo ali predmetom neposredno v koleno. Najpogosteje poškodovani športniki z neposrednim kontaktom so v ameriškem nogometu, kjer je prisotnih veliko zunanjih sil s strani nasportnih igralcev [3].

Posreden kontakt

Poškodbe s posrednim kontaktom se pojavijo, ko pride do kontakta z osebo ali predmetom v del telesa drugje kot v samem kolenu, kar povzroči pretirane sile, ki se prenašajo skozi koleno. Primer je neposreden udarec v stegno, ki jo premakne nazaj in povzroči silo na sprednjo križno vez.

Nekontaktne poškodbe

Nastanejo med upočasnjevanjem ali spremembo smeri (pivotiranjem), ko sile, ki delujejo na koleno, povzročijo prekomeren premik goleni naprej, kar vodi v poškodbo ACL. Te poškodbe so pogosto posledica slabo usklajene medmišične koordinacije in predstavljajo od 60% do 70% vseh poškodb ACL [3], [4]. Najpogosteje poškodovani z nekontaktno poškodbo so smučarji, nogometaši in košarkaši [5].

Za nastanek poškodbe sta značilna predvsem položaja:

Hiperekstenzija ali pretiran izteg kolena z notranjo rotacijo.
Upogib in zvijanje kolena z zunanjo rotacijo

Katere strukture se lahko še poškodujejo ob sprednji križni vezi?

Akutne poškodbe ACL pogosto spremljajo tudi druge poškodbe, tako znotraj kot zunaj kolenskega sklepa. Te vključujejo:

Meniskus (Pogostejše poškodovan lateralni meniskus)
Zadnja križna vez ali PCL
Medialni kolateralni ligament ali MCL
Lateralni kolateralni ligament ali LCL

Kakšni so dejavniki tveganja za sprednjo križno vez?

Sprednja križna vez (ACL) je najpogosteje poškodovan ligament v kolenu, saj predstavlja skoraj polovico vseh poškodb kolena. Letna pojavnost samo v Združenih državah Amerike je približno 1 na 3500 ljudi [6].

Med dejavnike, ki povečujejo tveganje za poškodbo, spada tudi spol. Številne študije navajajo, da so ženske bolj dovzetne za poškodbo ACL, pri čemer lahko obstaja več razlogov [7]:

Mišično neravnovesje

Dominantost v kvadricepsu in šibkost zadnjih stegenskih mišic
Šibka medmišična koordinacija med skupino kvadriceps in zadnjimi stegenskimi mišicami, zlasti med zaviranjem
Slabša sposobnost ohranjanja stabilnosti trupa

Biomehanika pristanka

Biomehanika pristanka po skoku lahko poveča tveganje pri ženskah zaradi večjega valgus kota in ekstenzije kolenskega sklepa [8]. Poškodba je zelo pogosta predvsem v športih, kot je smučanje.

Ostali dejavniki tveganja, ki lahko povečajo tveganje pri tako ženskah kot moških so:

Predhodne poškodbe
Prekomerna laksnost ligamentov
Povečan indeks telesne mase
Manjša dolžina sprednje kolenske vezi

Ta seznam dejavnikov tveganja zajema širok spekter izzivov, s katerimi se lahko srečujejo tako ženske kot moški, ko gre za poškodbe ACL.

Več o naslavljanju dejavnikov tveganja in nasvetih kako preprečiti nastanek poškodbe, ki jih v Blackbox Centru pogosto izvajamo, si lahko preberete na naslednjem članku:

PREVENTIVA PRED POŠKODBO SPREDNJE KRIŽNE VEZI

V kolikor želite izvedeti več o športno specifičnih vadbah za poškodbo ACL, vabljeni k branju naslednjih člankov:

FAZA VRNITVE V ŠPORT PO POŠKODBI ACL V ROKOMETU

FAZA VRNITVE V ŠPORT PO POŠKODBI ACL V SMUČANJU

Kako lahko prepoznamo ali gre za poškodbo sprednje križne vezi?

Zavedati se moramo, da diagnoza poškodbe sprednje križne vezi je precej odvisna od faze poškodbe v kateri se posameznik nahaja. Ločimo med akutno poškodbo in kronično poškodbo ACL-ja, ki je odvisna od časa nastanka poškodbe [9].

Za prepoznavanje v kateri fazi poškodbe se posameznik nahaja, nas zanima:

- Zgodovina in simptomi

Klinični pregled

Diagnostični testi

Zgodovina in simptomi vkljčujejo:

Pogovor s posameznikom, kjer preverimo mehanizem in čas poškodbe, ter občutek med poškodbo. Večina posameznikov lahko opisuje, da so slišali in občutili nenaden “pok” z globoko bolečino v kolenu, pri čemer približno 70% poroča o nastanku otekline (0-2ure po poškodbi) zaradi krvavitve v sklepu (hemartroza).
Simptomi, ki jih posamezniki pogosto opisujejo so podiranje kolena, težave pri hoji in zmanjšan obseg gibljivosti kolenskega sklepa.

Klinični pregled vključuje [10]:

Ogledovanje hoje: Za poškodbo za ACL se pri pacientih pogosto opazi hojo brez polnega iztega kolena. Razlogov za pomanjkanje polnega iztega je lahko več. Prevladujoča razloga sta lahko inhibicija mišice kvadriceps in pomanjkanje gibljivosti.

Palpacija: Poškodovano koleno je pogosto otečeno (hemartroza), v kolikor gre za akutno poškodbo in boleče na dotik.
Gibljivost: Ocena gibljivosti temelji na aktivi in pasivni izvedbi iztega in upogiba kolenskega sklepa. Pogosto je v akutni fazi zmanjšan obseg giba v vseh smereh. V kolikor opazimo zaklenjeno koleno, lahko gre za pridruženo poškodbo meniskusa.
Specialni testi: Za preveranje ali gre za križno vez se izvedejo še dodatni testi. V klinični praksi se uporabi skupek treh ali več testov [11]:
Sprednji predalčni test

Lachman test

Test vzvoda ali lever sign test

Pivot shift test

Za pregled izvedbe testov lahko preverite na spodnji povezavi ACL Exam Lachman’s Test, Pivot Shift, Drawer Test.

V Blackbox Centru smo osredotočeni na pacienta in njegove individualne potrebe, pri čemer dajemo velik poudarek na poslušanje in upoštevanje pacientovih želja.

Kakšni so diagnostični testi?

Zavedati se moramo da specialni testi niso vedno najbolj zanesljivi in so odvisni od izkušenj fizioterapevta ali zdravnika, ki teste izvaja.

Poleg izvedbe specialnih testov se za potrditev poškodbe križne vezi pogosto zahteva magnetno resonanco ali MRI, ki je zanesljiv v 86% občutljivosti in 95% specifičnosti [12].

“Zlati standard” za diagnozo sprednje križne vezi je artroskopija kolena. Moramo se zavedati, da ta metoda ni prva izbira, saj je invazivna in zahteva anastezijo.

Na podlagi diagnoze so poškodbe ACL-ja običajno razvrščene v tri stopnje:

Stopnja 1

Poškodbe stopnje 1 vključujejo raztegnjen ACL, vendar še vedno zagotavlja zadostno stabilnost kolenskemu sklepu.

Stopnja 2

Poškodbe stopnje 2 so redke in opisujejo ACL, ki je raztegnjen in delno natrgan.

Stopnja 3

Poškodbe stopnje 3 opisuje, ko je ACL popolnoma pretrgan in več ne zagotavlja nobene stabilnosti kolenskemu sklepu.

Za več informacij o pristopih zdravljenja in najnovejših raziskav na tem področju si lahko ogledate naslednje povezave:

NAROČITE SE NA brezplačni POSVET!

[1] R. Gupta, A. Malhotra, M. Sood, and G. D. Masih, “Is anterior cruciate ligament graft rupture (after successful anterior cruciate ligament reconstruction and return to sports) actually a graft failure or a re-injury?,” J Orthop Surg (Hong Kong), vol. 27, no. 1, p. 2309499019829625, 2019, doi: 10.1177/2309499019829625.

[2] A. M. Kiapour et al., “Diagnostic value of knee arthrometry in the prediction of anterior cruciate ligament strain during landing,” Am J Sports Med, vol. 42, no. 2, pp. 312–319, Feb. 2014, doi: 10.1177/0363546513509961.

[3] B. P. Boden, G. S. Dean, J. A. Feagin, and W. E. Garrett, “Mechanisms of anterior cruciate ligament injury,” Orthopedics, vol. 23, no. 6, pp. 573–578, Jun. 2000, doi: 10.3928/0147-7447-20000601-15.

[4] P. J. Lang, D. Sugimoto, and L. J. Micheli, “Prevention, treatment, and rehabilitation of anterior cruciate ligament injuries in children,” Open Access J Sports Med, vol. 8, pp. 133–141, 2017, doi: 10.2147/OAJSM.S133940.

[5] Y. Shimokochi and S. J. Shultz, “Mechanisms of Noncontact Anterior Cruciate Ligament Injury,” J Athl Train, vol. 43, no. 4, pp. 396–408, 2008, Accessed: Feb. 13, 2024. [Online]. Available: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2474820/

[6] C. C. Kaeding, B. Léger-St-Jean, and R. A. Magnussen, “Epidemiology and Diagnosis of Anterior Cruciate Ligament Injuries,” Clin Sports Med, vol. 36, no. 1, pp. 1–8, Jan. 2017, doi: 10.1016/j.csm.2016.08.001.

[7] K. M. Sutton and J. M. Bullock, “Anterior cruciate ligament rupture: differences between males and females,” J Am Acad Orthop Surg, vol. 21, no. 1, pp. 41–50, Jan. 2013, doi: 10.5435/JAAOS-21-01-41.

[8] A. Davey, N. K. Endres, R. J. Johnson, and J. E. Shealy, “Alpine Skiing Injuries,” Sports Health, vol. 11, no. 1, pp. 18–26, 2019, doi: 10.1177/1941738118813051.

[9] P. M. Dimond, P. D. Fadale, M. J. Hulstyn, G. A. Tung, and J. Greisberg, “A comparison of MRI findings in patients with acute and chronic ACL tears,” Am J Knee Surg, vol. 11, no. 3, pp. 153–159, 1998.

[10] J. Evans, A. Mabrouk, and J. l Nielson, “Anterior Cruciate Ligament Knee Injury,” in StatPearls, Treasure Island (FL): StatPearls Publishing, 2024. Accessed: Feb. 15, 2024. [Online]. Available: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499848/

[11] W. Huang, Y. Zhang, Z. Yao, and L. Ma, “Clinical examination of anterior cruciate ligament rupture: a systematic review and meta-analysis,” Acta Orthop Traumatol Turc, vol. 50, no. 1, pp. 22–31, 2016, doi: 10.3944/AOTT.2016.14.0283.

[12] F. Wu, C. Colak, and N. Subhas, “Preoperative and Postoperative Magnetic Resonance Imaging of the Cruciate Ligaments,” Magn Reson Imaging Clin N Am, vol. 30, no. 2, pp. 261–275, May 2022, doi: 10.1016/j.mric.2021.11.006.

Ostali Blackbox članki