Faza vrnitve v šport po poškodbi ACL v rokometu

Rokomet je ekipni šport, ki se igra med dvema nasprotnima ekipama, vsaka s sedmimi igralci (vključno z vratarjem) na igrišču.

Tekme običajno trajajo 60 minut, razdeljene na dva polčasa po 30 minut. Rokometna igra vključuje hitre akcije, spretnosti pri podajah in natančne stre na gol, prisotne pa so tudi spremembe smeri, hitrosti in gibanj, kar lahko ob neustrezni pripravi in nepredvidljivosti igre vodi do poškodb.

Poškodba sprednje križne vezi (ACL) spada med najpogostejše poškodbe v rokometu, ki se lahko zgodi zaradi nenadnih gibov, padcev ali trkov med igro. ACL je pomembna vez v kolenu, ki pomaga stabilizirati sklep med gibanjem. Pri poškodbi ACL je prisotna huda bolečina, oteklina in omejeno gibanje v kolenu. 

Za več podrobnosti o sprednji križni vezi in o različnih vrstah rehabilitacije si lahko preberete članek: 

Čeprav je poškodba ACL druga najpogostejša poškodba med profesionalnimi igralci rokometa, je pomembno omeniti, da je pri tej poškodbi največ izgubljenih dni na ravni športne aktivnosti [1]. Značilno je, da se več poškodb ACL zgodi med tekmami kot na treningih.

Glede na pogostost poškodb ACL v rokometu smo za vas v Blackbox Centru pripravili članek o fazi vrnitve v šport po poškodbi ACL za igralce rokometa.

Kakšni so dejavniki tveganja za poškodbe pri rokometu?

V splošnem so glavna dejavnika tveganja za nastanek poškodbe ACL mišično neravnovesje med kvadricepsom in zadnjo stegensko mišico ter nestabilnost trupa

Poleg tega poznamo še ostale dejavnike, ki povečujejo tveganje tako pri ženskah in moških, kot so:

NAROČI SE NA ZDRAVLJENJE POŠKODBE ACL – GUMB ZA KLIKNIT

 

  • predhodne poškodbe
  • prekomerna laksnost ligamentov
  • povečan indeks telesne mase
  • manjša dolžina sprednje kolenske vezi

Specifični dejavniki, ki vplivajo na povečanje tveganja za poškodbo ACL v rokometu so:

    • prekomerna telesna masa [2]
  • jakost odmikalk kolka [2]
  • omejena notranja rotacija v kolku [2]
  • umetna igralna podlaga [3]

Dejavnike tveganja za poškodbe ločimo na notranje in zunanje dejavnike. 

Med notranje dejavnike tveganja za poškodbo ACL spada prekomerna telesna teža, ki je pogosto posledica povečanja deleža maščobne mase. Ta dodatna obremenitev lahko negativno vpliva na skelet, ligamente in vezi ter povečuje tveganje za poškodbe.

Prav tako je ključna ustrezna jakost odmikalk kolka, ki omogoča nadzor nad silami, ki se prenašajo preko kolena, in zagotavlja biomehansko učinkovitost gibanja.

Specifika rokometa je umetna igralna podlaga, ki zaradi svojih mehanskih značilnosti predstavlja pogoje, ki ob neustrezni kondicijski pripravi in dinamiki sodobne rokometne igre predstavlja zunanji dejavnik tveganja za nastanek poškodbe ACL. Bistveno bolj so izpostavljene ženske zaradi svojih anatomski značilnosti.

Poznavanje tako notranjih kot zunanjih dejavnikov tveganja je ključno za prilagajanje procesa vadbe po poškodbi ter vračanje v šport. To vključuje izvajanje preventivnih programov in kondicijsko pripravo, ki lahko pomembno zmanjšajo tveganje za nastanek poškodb ACL.

 

Kakšen je najpogostejši mehanizem poškodbe ACL pri rokometu?

Razlogi za tovrstno poškodbo so v visoko intenzivnih gibanjih, ko so skoki, doskoki, rotacije kolena in hitre spremembe smeri. Poškodba ACL se najpogosteje zgodi brez neposrednega trka v koleno ali t.i. brez kontaktni mehanizem poškodbe.

Glavna mehanizma za poškodbo ACL v rokometu sta: 

  • sprememba smeri od doskoku [4]
  • enonožni pristanek po strelu [4]

Kako zgleda faza vrnitve v šport po poškodbi ACL pri rokometu?

Glavni cilj preventivne vadbe v Blackbox Centru  v fazi vrnitve v šport je zmanjšati tveganje za ponovno poškodbo ACL. Zato je izrednega pomena, da po poškodbi ACL v fazi vračanja v šport odpravimo primanjkljaje v jakosti in moči. S tem zmanjšamo tveganje za ponovno poškodbo in športniku pomagamo pri povratku na tekmovalno raven pred poškodbo. Deficiti v jakosti in moči poškodovane noge morajo dosegati 90% ravni nepoškodovane noge, kar predstavlja kriterij za povratek v šport.

Več o preventivnih programih si lahko preberete na naslednjem članku: 

Za več informacij o pristopih zdravljenja in najnovejših raziskav na tem področju si lahko ogledate naslednje povezave:

 

Kako lahko spremljamo napredek v fazi vrnitve v šport?

Testi skokov, ki se uporabljajo za oceno moči nog so(slike);

  • enonožni skok v daljino
  • enonožni troskok test v daljino
  • enonožni skok test preko črte

Uporabljajo se kot del celovitega funkcionalnega testiranja s katerimi hitro in varno ocenimo napredek in glede na rezultate zagotovimo varno vračanje v šport po poškodbi ACL. Testi so dobri kazalci napredka v fazi vračanja v šport in osnova za odpravljanje deficitov med poškodovano in nepoškodovano nogo.

To običajno pomeni, da se testiranje izvede približno 6 do 9 mesecev po poškodbi, ko je športnik že dosegel določeno raven moči in stabilnosti v poškodovanem kolenu.

Gibanja v fazi vrnitve v šport:

  • šprinti in skoki
  • teki s spremembami smeri
  • pivotiranje

Osnovni vodili sta pravilna tehnična izvedba gibanja in samozavest igralcev v omenjenih gibanjih. Ko ima igralec potrebno samozavest za izvedbo določenega gibanja in je sposoben maksimalno obremeniti poškodovano nogo je primeren čas, da se izvede vrnitev v šport.

Potrebno je izpostaviti, da popolnega zagotovila ponovnih poškodbo ni. Potrebno pa je igralcu predstaviti ustrezne tehnične modele gibanja, ki povečajo gibalno učinkovitost in varnost pri izvedbi gibanj.

Tehnični trening skokov mora vsebovati: 

  • učenje tehnike odrivov
  • učenje tehnike doskokov
  • učenje tehnike spremembe smeri

V fazi vračanja v šport moramo igralce rokometa izpostaviti skokom, pliometriji in agilnosti v sklopu preventivnega in rednega kondicijskega treninga, da zagotovimo ustrezen dražljaj in s tem prilagoditev tkiv. Ne smemo pozabiti na postopnost obremenjevanja bremena in intenzivnosti pri vključevanju v športne aktivnosti in redni trenažni proces.

Primer vaj pliometrije in agilnosti:

  • pliometrični trening (skoki z nasprotnim gibanjem, globinski skoki, skoki z dodatnimi bremeni)
  • trening skokov z dodatno nalogo (skok, medtem ko si v zraku, na znak trenerja pristanek na levi ali desni nogi) 

 

Če želite preveriti druge faze rehabilitacije pred fazo vrnitve v šport, lahko to storite s klikom na spodnje povezave:

 

Kako zgleda preventivni program v rokometu?

Preventivni program, ki se izvaja ob povratku rokometnega igralca na igrišče mora vključevati:

  • spremljane tekmovalnih in trenažnih obremenitev
  • strukturiran in reden trening moči (noge in trup)
  • izvajanje vaj agilnosti in ravnotežja

Ključna področja preventivnega programa v rokometu po poškodbi ACL mora zajemati področja:

  • jakost nog in trupa
  • eksplozivna moč nog
  • odrivi, skoki in doskoki

Preventivna vadba se začne takoj ko se športnik vrne v trenažni proces.

Specifika preventivnega programa:

  • osredotočenje na unilateralne vaje (odrivi in doskoki med igro)
  • kontaktna narava športa

Primer vaj:

  • enonožni počepi (variacije)
  • ravnotežne vaje na eni nogi (dodatne naloge)
  • enonožni skoki in doskoki

Eksplozivna moč nog je pomembna z vidika spremembe smeri, hitrosti in gibanja na rokometnem igrišču. S treningom eksplozivne moči nog zagotovimo dobre pogoje za tehnični trening odrivov, skokov in doskokov. S takšnim pristopom igralcem omogočimo večjo gibalno učinkovitost s katero lažje izvajajo kompleksnejše tehnične elemente.

Primer vaj:

  • Počepi
  • Poskoki
  • Globinski sonožni doskoki
  • Globinski enonožni doskoki (v končni fazi in ob ustrezni kondicijski pripravi)

Preventivna vadba se začne, kadar se športnik vrne v redni trenažni proces in tekmovanja.

Za več informacij o preventivnih programih, ki jih pogosto izvajamo v Blackbox Centru, si lahko preberete v naslednjem članku: 

Kazalo

NAROČITE SE NA brezplačni POSVET!
Kontaktne informacije
Delovni čas
Ostali Blackbox članki
Scroll to Top