Faza vrnitve v šport po poškodbi ACL v košarki

Košarka je ekipni šport z žogo, ki se igra med dvema nasprotnima ekipama, vsaka s petimi igralci na igrišču.

Tekme običajno trajajo 40 minut, razdeljene na štiri četrtine po 10 minut. V košarki so prisotne hitre spremembe smeri, hitrosti in gibanj, kar lahko ob neustrezni pripravi in nepredvidljivosti igre vodi do poškodb. Igralci morajo biti fizično in psihično pripravljeni na intenzivnost tekme ter se zavedati potencialnih tveganj, povezanih z visoko stopnjo aktivnosti in kontaktne narave igre.

Poškodba sprednje križne vezi (ACL) spada med najpogostejše poškodbe v košarki, ki se lahko zgodi zaradi nenadnih gibov, padcev ali trkov med igro. ACL je pomembna vez v kolenu, ki pomaga stabilizirati sklep med gibanjem. Pri poškodbi ACL je prisotna huda bolečina, oteklina in omejeno gibanje v kolenu.

Za več podrobnosti o sprednji križni vezi in o različnih vrstah rehabilitacije si lahko preberete članek:

POŠKODBA SPREDNJE KRIŽNE VEZI ALI ACL

Glede na pogostost poškodb ACL v košarki smo za vas v Blackbox Centru pripravili članek o fazi vrnitve v šport po poškodbi ACL za igralce košarke.

Dejavniki tveganja za poškodbe v košarki?

Glavna dejavnika tveganja za poškodbo ACL v košarki sta spol in igralni nivo[1].

Poleg tega poznamo še ostale dejavnike, ki povečujejo tveganje tako pri ženskah in moških, kot so:

predhodne poškodbe
prekomerna laksnost ligamentov
povečan indeks telesne mase

Dejavnike tveganja za poškodbe ločimo na notranje in zunanje dejavnike.

Med notranje dejavnike tveganja za poškodbo ACL spada tudi prekomerna telesna teža, ki je pogosto posledica povečanja deleža maščobne mase. Na podlagi tega je tudi indeks telesne mase večji. Ta dodatna obremenitev lahko negativno vpliva na skelet, ligamente in vezi ter povečuje tveganje za poškodbe pri doskokih in kontaktnih igralnih situacijah. Drugi notranji dejavnik je spol. Bistveno bolj so izpostavljene igralke zaradi svojih anatomski značilnosti.

Poznavanje tako notranjih kot zunanjih dejavnikov tveganja je ključno za prilagajanje procesa vadbe po poškodbi ter vračanje v šport. To vključuje izvajanje preventivnih programov in kondicijsko pripravo, ki lahko pomembno zmanjšajo tveganje za nastanek poškodb ACL.

Kakšen je najpogostejši mehanizem poškodbe ACL v košarki?

V trenutku nekontaktne poškodbe ACL sta značilna dva položaja:

Odmik v kolku in notranja ali zunanja rotacija v kolenu
Primik v kolku z notranjo rotacijo

Sodobni pristopi raziskovanja nastanka nekontaktnih poškodb ACL temeljijo na analizi video posnetkov poškodbe, kjer se ugotavlja položaj telesa, čas poškodbe in ali so poleg ACL poškodovane tudi druge strukture.

Kako zgleda faza vrnitve v šport po poškodbi ACL v košarki?

Glavni cilj preventivne vadbe v Blackbox Centru v fazi vrnitve v šport je zmanjšati tveganje za ponovno poškodbo ACL. Zato je izrednega pomena, da po poškodbi ACL v fazi vračanja v šport odpravimo primanjkljaje v jakosti in moči. S tem zmanjšamo tveganje za ponovno poškodbo in športniku pomagamo pri povratki na tekmovalno raven pred poškodbo. Deficiti v jakosti in moči poškodovane noge morajo dosegati 90% ravni nepoškodovane noge, kar predstavlja kriterij za povratek v šport.

Ko se zaključi faza vadbe po poškodbah, kjer posameznik izvaja vadbo ravnotežja, koordinacije, agilnosti in postopne vadbe pliometrije, igralec preide v fazo funkcionalne in športno specifične vadbe.

Glavna področja vadbe v obdobju faze vrnitev v šport so:

trening moči za spodnji del telesa in trupa
trening hitrosti in agilnosti v premočrtnih gibanjih ter specifičnih košarkarskih gibanjih
športno specifična vadba na košarkarskem igrišču

Za več informacij o pristopih zdravljenja in najnovejših raziskav na tem področju si lahko ogledate naslednje povezave:

Kako lahko spremljamo napredek v fazi vrnitve v šport?

Napredek je potrebno spremljati in ocenjevati s funkcionalnimi testi, ki so za vračanje v šport po poškodbi ACL izredno pomembni. Z njimi lahko ustrezno ocenimo stanje in prilagodimo ustrezne smernice za nadaljnje dejavnosti.

Primeri testov:

Funkcionalni testi

Skok v daljino
Hop test v daljino
Hop test v stran

Testi jakosti

Izteg kolena
Upogib kolena

Potisk v nožni preši

Funkcionalna testiranja so učinkovita , saj z njimi hitro in varno ocenimo napredek in glede na rezultate zagotovimo varno vračanje v šport po poškodbi ACL. Testi so dobri kazalci napredka v fazi vračanja v šport in osnova za odpravljanje deficitov med poškodovano in nepoškodovano nogo.

To običajno pomeni, da se testiranje izvede približno 6 do 9 mesecev po poškodbi, ko je športnik že dosegel določeno raven moči in stabilnosti v poškodovanem kolenu.

Gibanja v fazi vrnitve v šport:

šprinti, skoki in doskoki
teki s spremembami smeri
pivotiranje

Osnovni vodili sta pravilna tehnična izvedba gibanja in samozavest igralcev v omenjenih gibanjih. Ko ima igralec potrebno samozavest za izvedbo določenega gibanja in je sposoben maksimalno obremeniti poškodovano nogo je primeren čas, da se izvede vrnitev v šport.

Potrebno je izpostaviti, da popolnega zagotovila ponovnih poškodbo ni. Potrebno pa je igralcu predstaviti ustrezne tehnične modele gibanja, ki povečajo gibalno učinkovitost in varnost pri izvedbi gibanj.

Tehnični trening skokov mora vsebovati:

učenje tehnike odrivov
učenje tehnike doskokov
učenje tehnike spremembe smeri

Postopno iz treninga skokov preidemo v pliometrični trening, ki je z vidika sil in kontaktnih časov bistveno bolj intenziven.

V fazi vračanja v šport moramo igralce košarke izpostaviti skokom, pliometriji in agilnosti v sklopu preventivnega in rednega kondicijskega treninga, da zagotovimo ustrezen dražljaj in s tem prilagoditev tkiv. Ne smemo pozabiti na postopnost obremenjevanja bremena in intenzivnosti pri vključevanju v športne aktivnosti in redni trenažni proces.

Primer vaj pliometrije in agilnosti:

pliometrični trening (skoki z nasprotnim gibanjem, globinski skoki, skoki z dodatnimi bremeni)
trening skokov z dodatno nalogo (skok, medtem ko si v zraku, na znak trenerja pristanek na levi ali desni nogi; skoki z mesnimi podajami in sprejemi žoge)

Če želite preveriti druge faze rehabilitacije pred fazo vrnitve v šport, lahko to storite s klikom na spodnje povezave:

KONZERVATIVNA REHABILITACIJA POŠKODBE SPREDNJE KRIŽNE VEZI ALI ACL

REHABILITACIJA PO OPERACIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZI ALI ACL

Kako zgleda preventivni program v košarki?

Preventivni program, ki se izvaja ob povratku rokometnega igralca na igrišče mora vključevati:

spremljane tekmovalnih in trenažnih obremenitev
strukturiran in reden trening moči (noge in trup)
izvajanje vaj agilnosti in ravnotežja

Ključna področja preventivnega programa v košarki po poškodbi ACL mora zajemati področja:

jakost nog in trupa
pliometrija
agilnost

Preventivna vadba se začne takoj ko se športnik vrne v trenažni proces.

Specifika preventivnega programa:

osredotočenje na unilateralne vaje (odrivi in doskoki med igro)
kontaktna narava športa

Primer vaj:

enonožni počepi (variacije)
ravnotežne vaje na eni nogi
enonožni skoki in doskoki

Eksplozivna moč nog je pomembna z vidika spremembe smeri, hitrosti in gibanja na košarkarskem igrišču. S treningom eksplozivne moči nog zagotovimo dobre pogoje za tehnični trening odrivov, skokov in doskokov. S takšnim pristopom igralcem omogočimo večjo gibalno učinkovitost s katero lažje izvajajo kompleksnejše tehnične elemente.

Primer vaj:

Počepi
Poskoki
Globinski sonožni doskoki
Globinski enonožni doskoki (v končni fazi in ob ustrezni kondicijski pripravi)

Za več informacij o preventivnih programih, ki jih pogosto izvajamo v Blackbox Centru, si lahko preberete v naslednjem članku:

PREVENTIVA PRED POŠKODBO SPREDNJE KRIŽNE VEZI

Glavni namen preventivnih programov je trening za specifične mišične skupine oziroma dele telesa, ki so bili poškodovani. Preventivni progami zajemajo trening ravnotežja, pliometrije in živčno – mišični trening. Potrebo pa je izpostaviti dejstvo, da morajo igralci košarke za ustrezen povratek v tekmovanja in ohranjanje tekmovalnega nivoja izvajati ustrezno prilagojen in strukturiran program kondicijske priprave. Preventivni programi so tako dodatek rednemu treningu moči, hitrosti, gibljivosti in agilnosti.

NAROČITE SE NA brezplačni POSVET!

LITERATURA

Stojanović, E., Faude, O., Nikić, M., Scanlan, A. T., Radovanović, D., & Jakovljević, V. (2023). The incidence rate of ACL injuries and ankle sprains in basketball players: A systematic review and meta-analysis. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports. https://doi.org/10.1111/sms.14328

Ostali Blackbox članki