POZITIVNI UČINKI TELOVADBE NA SEDEČEM DELOVNEM MESTU

Sedenje in zaslonski čas sta v zadnjih letih sunkovito poskočila. Zaradi razvoja tehnologije smo ljudje prevzeli pretežno sedeči življenjski slog; veliko sedimo na delovnem mestu in v prostem času (gledanje televizije, uporaba pametnih telefonov in tablic ipd.).

Delež sedenja običajnega človeka je postala tako velika težava, da je Svetovna zdravstvena organizacija sedeči način življenja uvrstila med enega izmed desetih dejavnikov tveganja za človekovo zdravje. 

Ob dolgotrajnem sedenju brez odmora ste se najbrž že kdaj počutili zaspano, utrujeno in leno. Potem pa ste se malo sprehodili in je bilo bolje. V Blackbox centru smo za vas pripravili članek, ki odgovarja med drugim tudi na vprašanje, zakaj kratki odmori dobro vplivajo na naše počutje.

Zakaj je sedenje slabo?

Velikokrat smo že slišali, da je sedenje škodljivo za zdravje in velikokrat se ga označuje kot “kajenje 21. stoletja”. Vendar pa je treba razumeti, da sedenje samo po sebi ni nujno škodljivo. Težave se pojavijo, ko sedimo predolgo brez premora.

Odrasel človek v sedečem položaju preživi več kot 8 ur na dan (med jedjo, zaslonski čas pred televizijo ali računalnikom, sedenje med delom …). Po navadi dlje časa nepremično sedimo brez odmora in naše mišice zaradi dolgotrajne aktivacije hitro popustijo, saj niso narejene za statične obremenitve, pač pa za gibanje in premikanje. Ravno neprekinjeno sedenje povzroča največje težave. Več o težavah, ki jih povzroča sedenje si lahko preberete v našem članku Sedeč življenjski slog.

Naša hrbtenica naravno oblikuje dvojno S krivuljo, ki zagotavlja tri glavne fiziološke krivine:

  • Vratna lordoza – ukrivljenost nazaj
  • Prsna kifoza – ukrivljenost naprej
  • Ledvena lordoza – ukrivljenost nazaj.

Te krivine služijo kot dodatna zaščita za hrbtenico pred različnimi obremenitvami. Dolgotrajno sedenje velikokrat privede do izgube krivin, kar lahko predstavlja dodatno breme za hrbtenico. Druge posledice sedenja v neoptimalnem položaju so:

  • Zakrčenost in raztegnjenost mišic
  • Izguba hidracije medvretenčnih ploščic
  • Raztezanje ligamentov

Zaradi tega je pomembno, da sedenje čim večkrat prekinjamo s stojo, med katero je ohranjanje nevtralnega položaja hrbtenice lažje kot med sedenjem.

Pravilna telesna drža med sedenjem

Čeprav vemo, da dolgotrajno sedenje ni priporočljivo za naše telo, se mu velikokrat ne moremo izogniti. Kljub temu pa lahko zmanjšamo negativne učinke s prilagoditvijo delovnega prostora med sedenjem tako da:

  • imamo vzravnano hrbtenico in ohranjamo fiziološke krivine
  • vratu in ramen ne nagibamo naprej
  • je zaslon od oči oddaljen 40-70 cm
  • je zgornji del zaslona v višini oči
  • nam stol nudi podporo za ledveni del
  • so komolci naslonjeni na naslon za roke
  • da je višina mize takšna, da je kot v komolcih med 90 in 110 stopinj
  • je višina stola takšna, da je kot v kolkih med 90 in 120 stopinj in da do stopala v celoti na tleh

  • je kot v kolenih med 90 in 130 stopinj.

V takšnem položaju ohranjamo ustrezno držo telesa in mu omogočajo, da je med sedenjem najbolj razbremenjeno. Velikokrat pa je težko vztrajati v takšnem položaju; predvsem zato, ker se naše mišice utrudijo in iščejo »bližnjice«. Takrat pravilna drža popusti, telo pa prisilimo v položaj, ki nam v trenutku bolj odgovarja, a na dolgi rok pripelje do kroničnih bolečin.

Najpogostejše težave med sedenjem in vzrok za njih

Bolečine v vratnem predelu so največkrat posledica prenizko nameščenega zaslona. Bolečina v zgornjem delu hrbta in v ramenih se največkrat pojavi zaradi neustrezno nameščene opreme (previsoka miza) in neustrezne podpore za podlahti in komolce.  Nefiziološki položaj zapestja pri upravljanju miške ali tipkovnice lahko izzove vnetje kit in mišic, kar lahko vodi do karpalnega kanala. Zaradi sedenja in položaja kolkov se med sedenjem pri računalniku spremeni nagib medenice, kar lahko ob pomanjkanju ledvene podpore zmanjša ledveno krivino. Takrat pa se pritisk na medvretenčne diske poveča, kar lahko na dolgi rok povzroča bolečine v hrbtenici. Več o bolečinah si lahko preberete v našem članku Bolečine v hrbtenici.

Neustrezno sedenje vpliva na telesno držo

Med sedenjem so določene mišične skupine bolj dovzetne za zakrčenost oziroma raztegnjenost. Dolžinska nesorazmerja se običajno pojavijo pri mišicah, ki so si po funkciji nasprotne, kar lahko negativno vpliva na telesno držo in druge gibalne vzorce. To lahko povzroči neugodno obremenitev na celoten mišično-skeletni sistem. V ta namen je priporočljivo izvajati vaje za raztezanje mišic, ki so v zakrčenem položaju, in vaje za krepitev ter vzdržljivost mišic, ki so v podaljšanem položaju.

Neustrezno sedenje vpliva na telesno držo

Mišične skupine, ki so med sedenjem pogosto v skrajšanem položaju in so dovzetne za zakrčenost so:

  • upogibalke kolkov 
  • prsne mišice

Mišice, ki so v podaljšanem položaju in dovzetne za raztegnjenost pa so;

  • iztegovalke kolkov (mišice zadnjice)
  • zunanji rotatorji kolkov
  • iztegovalke trupa 
  • primikalke lopatic

Vadba na delovnem mestu

Glede na to, da kar tretjino dneva preživimo  na delovnem mestu, je smiselno, da pri sedečem delu redno vključimo aktivne odmore in telovadbo na delovnem mestu. V Blackbox centru v sklopu naših storitev ponujamo tudi vadbo za podjetja, ki je lahko odlična razbremenitev po delovnem dnevu. Vadba na delovnem mestu ima namreč številne pozitivne učinke na:

  • mišično skeletni sistem

Zaradi dolgotrajnega sedenja, računalniškega dela in delovnih obremenitev, so se v zadnjih letih povečale mišično skeletne težave na delovnem mestu, največkrat na področju vratu in ledvenega dela hrbtenice [1,2]. Zaradi statičnega položaja pri sedenju za računalnikom se pojavi dolgotrajna mišična aktivacija stabilizatorjev hrbtenice in mišic ramenska obroča in vratu, zato pride do utrujenosti in bolečine. Raziskave kažejo, da vadba na delovnem mestu služi kot dobra preventiva za mišično skeletne bolečine. Kratkotrajna vadba pri delu lahko izboljša bolečine v vratu, vseh predelih hrbtenice, stopalih, nogah in ramenskemu obroču. Prav tako lahko zmanjša uporabo protibolečinskih zdravil. Redna vadba na delovnem mestu lahko torej lahko zmanjša mišično skeletne težave oziroma zmanjša tveganje za njihov nastanek.

  • telesno zmogljivost

Vadba na delovnem mestu izboljša tudi telesno zmogljivost. Telesna zmogljivost je sposobnost, da učinkovito izvajamo vsakdanje dejavnosti, brez prehitrega utrujanja, da imamo dovolj energije za uživanje v prostočasnih dejavnostih ali za premagovanje nadpovprečnih telesnih stresov. Telesno bolj zmogljivi posamezniki so na delovnem mestu bolj produktivni.

  • produktivnost

Produktivnost ob dolgotrajnem sedenju in delu velikokrat proti koncu dela upade zaradi mentalne utrujenosti. Redne aktivne prekinitve med delom, kot je na primer telesna dejavnost, so bile večkrat povezane z boljšo kakovostjo dela, produktivnostjo in delovno kapaciteto [3].

  • počutje

Delavci so danes bolj podvrženi stresnim situacijam na delovnem mestu, kot generacije pred njimi. Daljša izpostavljenost stresu lahko dokazano vodi do poslabšanja mentalnega zdravja in vpliva na pojav depresije, zaskrbljenosti in psihične utrujenosti. Stres na delovnem mestu je pogost in drag problem, zato je telesna dejavnost med delom učinkovit način za zmanjšanje stresa in izboljšanje drugih zgoraj omejenih parametrov. Delavci, ki so v delo vključili telesno dejavnost so izboljšali počutje, zmanjšali glavobole in občutek psihičnega pritiska, ki velikokrat vodi do preobremenjenosti in izgorelosti [4].

  • bolniški stalež

Mišično-skeletne težave so glavni vzrok za bolniško odsotnost v delovnem okolju, kar predstavlja znatno breme za delodajalce. Dejstvo je, da so posamezniki, ki so telesno bolj aktivni, pogosto manj odsotni zaradi zdravstvenih razlogov. To poudarja pomembnost telesne aktivnosti tudi med delovnim časom, saj lahko pomembno prispeva k zmanjšanju bolniških odsotnosti.

AKTIVNI ODMORI

Ker se negativni učinki sedenja pokažejo že po 90 minutnem neprekinjenem sedenju, so aktivni odmori dober začetek, da si naša hrbtenica odpočije od statičnih obremenitev. Pri aktivnih odmorih gre za redne prekinitve dela z namenom razbremenitve mišic, ki so zaradi statičnih položajev preobremenjene. Kratki odmori, ki naj bi jih izvajali čim pogosteje, so lahko vse krajše prekinitve sedenja (10-20 sekund) kot npr. sprehod do tiskalnika ali odpiranje okna. Poleg prekinitev sedenja pa se priporočajo tudi daljši aktivni odmori (5-10 minut), kjer se izvede sklop vaj za moč in gibljivost, da ponovno vzpostavimo ravnovesje mišičnih skupin, ki so zaradi sedenja preobremenjene.

Primer sklopa vaj aktivnega odmora vključuje:

  • tek na mestu
  • raztezanje upogibalk kolke v izpadnem koraku
  • odpiranje prsnega koša in primik lopatic
  • predklon sede
  • opora na mizi ob sočasnem dvigovanju noge od podlage
  • sklece na mizi
  • počep z vzročenjem
  • veslanje v predklonu
  • dviganje na prste

Najboljše sedenje je tisto, ki se ves čas spreminja

Če nikakor ne najdete časa za izvajanje vaj, lahko poskusite vsakih 30 minut zamenjati položaj sedenja. Najboljša oblika sedenja je namreč tista, ki se ves čas spreminja, saj lahko variacije v drži zmanjšajo obremenitev na hrbtenico [5]. Velikokrat se za sedenje priporoča uporaba žoge namesto stola, vendar to ni dobra izbira za dolgotrajno sedenje. Aktivacija mišic na žogi je večja kot na stolu, saj žoga ne zagotavlja opore, kar lahko pripelje do hitrejše utrujenosti mišic. Priporočljivo je, da se žoga uporabi samo za kratkoročni čas sedenja (5-10 minut).

ZAKLJUČEK

Telesna dejavnost na delovnem mestu ima mnogo pozitivnih učinkov na zdravje; izboljša telesno zmogljivost, zmanjša mišično skeletne težave in bolniške odsotnosti, ter pozitivno vpliva na produktivnost pri delu in zmanjšanje stresa. Med sedečim delom se priporoča, da čim večkrat prekinemo sedenje in redno izvajamo aktivne odmore. V Blackbox centru ponujamo različne možnosti sodelovanja za podjetja kot npr. vadba v podjetju in delavnice, kjer analiziramo delovne obremenitve in pripravimo ustrezen vadbeni program.

Kazalo

NAROČITE SE NA brezplačni POSVET!
Kontaktne informacije
Delovni čas

Viri in priporočena literatura

[1] M. T. Pedersen, A. K. Blangsted, L. L. Andersen, M. B. Jørgensen, E. A. Hansen, and G. Sjøgaard, “The Effect of Worksite Physical Activity Intervention on Physical Capacity, Health, and Productivity: A 1-Year Randomized Controlled Trial,” Journal of Occupational and Environmental Medicine, vol. 51, no. 7, pp. 759–770, Jul. 2009, doi: https://doi.org/10.1097/jom.0b013e3181a8663a.

[2] S. Baradaran Mahdavi, R. Riahi, B. Vahdatpour, and R. Kelishadi, “Association between sedentary behavior and low back pain; A systematic review and meta-analysis,” Health Promotion Perspectives, vol. 11, no. 4, pp. 393–410, Dec. 2021, doi: https://doi.org/10.34172/hpp.2021.50.

[3] U. von Thiele Schwarz and H. Hasson, “Employee Self-rated Productivity and Objective Organizational Production Levels: Effects of Worksite Health Interventions Involving Reduced Work Hours and Physical Exercise,” Journal of Occupational and Environmental Medicine, vol. 53, no. 8, pp. 838–844, Aug. 2011, doi: https://doi.org/10.1097/JOM.0b013e31822589c2.

[4] T. Sjogern, “Effectiveness of a workplace physical exercise intervention on the functioning, work ability and subjective well-being of office workers”, Department of Health, University of Jyväskylä, 2006

[5] K. G. Davis and S. E. Kotowski, “Postural Variability,” Human Factors: The Journal of the Human Factors and Ergonomics Society, vol. 56, no. 7, pp. 1249–1261, Apr. 2014, doi: https://doi.org/10.1177/0018720814528003.

Ostali Blackbox članki
Scroll to Top