Bolečine v hrbtenici

Z bolečinami v hrbtu se v življenju sreča kar 70% ljudi vsaj enkrat v življenju.

Pogosto se pojavijo bolečine v spodnjem delu hrbta, ki so vodilni vzrok za omejeno aktivnost in odsotnost z dela po svetu, prav tako pa predstavljajo najdražji mišično-skeletni problem na svetu [1]. Razumevanje dejavnikov, ki povzročajo bolečine, je ključno za učinkovito reševanje in zmanjšanje njihove intenzivnosti. V Blackbox centru smo za vas pripravili članek, ki naslavlja nekaj najpogostejših težav s hrbtenice, s katerimi se sooča odrasla populacija. Prav tako bomo predstavili smernice in nasvete, kako ukrepati ob pojavu bolečine v hrbtu.

Struktura hrbtenice

Hrbtenica je steber našega telesa in je v osnovi razdeljena na tri glavne dele (vratni, prsni in ledveni), vsak s svojo funkcijo in stopnjo gibljivosti. Pri ledvenem delu hrbtenice najpogosteje prihaja do bolečin, čeprav je ta del hrbtenice najmanj gibljiv. Hrbtenico sestavljajo vretenca, med katerimi so postavljene medvretenčne ploščice z želatinastim jedrom in fibroznim obročem, ki delujejo kot blažilci sile, preprečujejo trenje in omogočajo gibanje. Ob delovanju sile, se sredica medvretenčne ploščice izboči enakomerno na vse strani, kar preprečuje poškodbe kostnih struktur hrbtenice. Zunanji del diska je prekrvavljen in dovaja kisik celicam, jedro diska pa se prehranjuje izključno z difuzijo. Tudi vretenca so sama po sebi neožiljena, zato je tudi obnova počasnejša. Prehrana vretenc in diskov torej poteka preko sile, kar pomeni, da se ob večjem gibanju poveča pritisk na vretenca, posledično pa je medvretenčna ploščica bolj hidrirana.

Pri stabilnosti trupa in ohranjanju strukture hrbtenice so pomembni tudi stabilizatorji:

pasivni stabilizatorji (ligamenti)
aktivni stabilizatorji (mišice) – mišice morajo biti dovolj močne, da lahko absorbirajo sile in preprečujejo neposreden pritisk na vretenca, hkrati pa morajo biti dovolj gibljive, da omogočajo polni obseg gibanja.

Bolečine v hrbtenici

so lahko akutne (trajajo manj kot 6 tednov), ki so običajno posledica poškodbe, ali kronične (trajajo več kot 6 mesecev), kjer simptomi vztrajajo dlje časa.

Lahko jih delimo na:

specifične bolečine (5-15% vseh primerov) [2]

Vzrok za bolečino nastane zaradi specifične patologije, katera se potrdi z ustrezno diagnostiko (hernija, degeneracija medvretenčne ploščice, stenoza spinalnega kanala ipd.). Bolečina se tukaj pojavi kot posledica mehanske poškodbe.

nespecifične bolečine (85-95% vseh primerov) [2]

Večino primerov predstavljajo nespecifične bolečine, kjer bolečina ne izhaja iz prepoznavne patologije. To pomeni, da je bolečina prisotna kljub negativnim slikovnim preiskavam in odsotnosti določenega mehaničnega vzroka, ki bi vplival na zaznavanje bolečine.

Pri nespecifičnih bolečinah imajo osebe pogosto težave, saj ne vedo h komu se lahko zatečejo. Fazi mirovanja mora namreč slediti blaga telesna dejavnost pod vodstvom strokovnjaka. Pomembno je namreč, da začnete s primernimi vajami, ki vaše bolečine ne bodo poslabšale. Več o sklopu vaj za izboljšanje bolečine v hrbtu si lahko preberete v našem članku »Sklop vaj za izboljšanje bolečine v križu«. Za bolj poglobljen in individualiziran pristop pa svetujemo, da nas kontaktirate in obiščete v našem centru.

Dejavniki tveganja

Vzrok za bolečino je običajno večfaktorski, zato obstaja veliko dejavnikov, ki lahko vplivajo na verjetnost pojava bolečine [1]:

starost

Med najpogostejšimi dejavniki tveganja za pojav bolečine v hrbtenici je starost, pri katerem prevalenca bolečin narašča s starostjo (nekje do 65. leta),nato pa začne upadati. Najbolj pogosto pa se sicer bolečina pojavlja med 35. in 55. letom starosti.

spol

Nekoliko večja pojavnost pri ženskah.

socialno-ekonomski status

Nižji ekonomski status poveča tveganje za nastanek bolečin.

delovni pogoji

Npr. dolge statične obremenitve (prekomerno sedenje), težka fizična dela, pogosto sklanjanje, nepravilno dviganje bremen. Izrednega pomena je torej ergonomija dela, prekinjanje sedenja z večkratnimi odmori in izogib dolgotrajnim statičnim položajem.

dolgotrajno sedenje

Sedenje med delom in v prostem času (čas za zasloni).

zmanjšana moč in neravnovesje mišic trupa

Mišice trupa morajo biti dovolj močne in gibljive, da omogočajo stabilizacijo, kar zmanjšuje pritisk na diske in zmanjša težave. Prav tako pa morajo biti mišice med seboj koordinirane; to pomeni, da se lahko sočasno aktivirajo in trupu nudijo podporo. Čeprav se pri vajah za trup velikokrat osredotočamo na mišice sprednjega dela trupa (trebušne mišice oziroma upogibalke), pa mora biti razmerje moči med upogibalkami in iztegovalkami trupa 1:3. To pomeni, da morajo biti naše hrbtne mišice 3-krat močnejše. Prekomerna aktivacija trebušnih mišic ob sočasni šibkosti mišic hrbta, lahko vodi do nastanka težav.

stres

ostali psihološki dejavniki (anksioznost, stres, nezadovoljstvo z delom)

NAJPOGOSTEJŠI SPECIFIČNI VZROKI ZA BOLEČINE

DEGENERATIVNE SPREMEMBE (SPONDILOZA)

Degenerativne spremembe hrbtenice se začnejo že v puberteti, najpogosteje pa po 25. letu. Gre za spreminjanje strukture tkiv in posledično za izgubo funkcije. Spremembe se sprva kažejo kot zmanjšana hidracija želatinaste sredice medvretenčne ploščice ali majhne razpoke vezivnega obroča, skozi katere se lahko izboči jedro ploščice (hernija). Procesi obrabe postopoma vplivajo tudi na telesa vretenc in majhne sklepe hrbtenice, kar lahko vodi do utesnitve živčnih struktur. Poleg tega degeneracija spodbuja vnetne procese v različnih delih hrbtenice, kar se lahko manifestira kot bolečina. Hitro nastane začaran krog, kjer se zaradi bolečine omejuje gibanje, kar dodatno zmanjšuje gibljivost in moč mišic ter povečuje intenzivnost bolečine.

PROTRUZIJA in HERNIJA DISKA

Debelina medvretenčnih diskov se povečuje od vratne do ledvene hrbtenice. To pomeni, da so diski najtanjši v vratnem delu in najdebelejši v ledvenem delu. Razlog se nahaja v teži in obremenitvi, ki jo nosijo (ledveni del hrbtenice prenaša največja bremena). Izjema je le disk med petim ledvenim (L5) in prvim sakralnim (S1) vretencem, ki je za tretjino tanjši od sosednjih in je zato najbolj dovzeten za poškodbe. Poškodbe tega diska velikokrat vodijo do bolečine, ki sega vzdolž ishiadnega živca (“išias”). Bolečina se pojavi, zaradi izbočenega diska, ki pritiska na hrbtenjačo. Disk se lahko izboči na dva načina:

PROTRUZIJA diska

Protruzija diska (tudi znana kot nepopolna hernija) nastane, ko se notranji del ploščice zaradi obremenitev ali poškodbe izboči ali premakne iz svojega običajnega položaja. V tej fazi jedro ostane znotraj vezivnega obroča, ki še vedno ohranja trdnost.

Protruzija se pojavi zaradi staranja (izguba hidracije, elastičnosti in debeline ploščic), degeneracije (dolgotrajne obrabe oslabijo strukturo ploščice), obremenitev (povečan pritisk na hrbtenico zaradi ponavljajočih gibov), poškodb ipd. [3] Neposredni dejavnik tveganja je tudi kajenje, saj tobak dokazano vpliva na zdravje medvretenčnih diskov in poveča tveganje za degenerativne procese.

HERNIJA diska

Če fibrozni obroč poči in se jedro medvretenčne ploščice točkovno izboči, govorimo o herniji. Četudi je izbočenje manjšega obsega kot pri protruziji, je točkovni pritisk večji, zato hernija povzroča večje težave. Bolečina se pojavi, ko medvretenčna ploščica pritisne na živčno korenino v hrbtenjačnem kanalu, kar privede do kliničnih znakov (mravljinčenje, otopelost, občutek širjenja bolečine po udu) [3]. Hernija je lahko diagnosticirana tudi brez prisotne bolečine; v tem primeru gre za izbočenje jedra medvretenčne ploščice, ki (še) ni pritisnilo na živčno korenino. V tem primeru hernija ne povzroča težav. V večini primerov se hernija spontano zaceli, saj je operacija potrebna samo pri 5% bolnikov.

SPINALNA STENOZA

Pri spinalni stenozi gre za patološko zožitev kanala hrbtenjače, kar privede do kompresije živčnega tkiva. To privede do bolečine in funkcionalne omejenosti. Zoženje povzročajo degenerativne spremembe struktur, pospeši ga pa lahko neprimerni življenjski slog. Običajno se pojavi pri posameznikih starejših od 60 let, najpogosteje v ledvenem delu hrbtenice, kjer lahko bolečina seva v nogo. Bolečina je simetrična običajno med dolgotrajno hojo ali stanjem (v obeh nogah).

UPRAVLJANJE BOLEČINE

Pri iskanju olajšanja bolečin je pogosto iskanje hitre rešitve, ki bi prinesla takojšnje in trajne rezultate. Vendar je zmotno pričakovati, da bomo dolgotrajne težave rešili čez noč. Potrebujemo celostni pristop, ki se ga poslužujemo tudi v Blackbox centru. Nasloviti moram namreč različne vidike težav.

Hlajenje oziroma gretje bolečega predela

Če pride do nenadne akutne poškodbe je priporočljivo, da poškodovani del redno hladite z obkladki. Če je bolečina kronična in vztraja že dlje časa, se priporoča ogrevanje s toplimi obkladki.

Iskanje razbremenilnih položajev

Poskušajte iskati položaje, kjer se bolečina zmanjša ali popusti. Najpogosteje bolnikom ustreza ležanje na hrbtu z dvignjenimi nogami na podlagi, kjer je kot v kolenu 90 stopinj. V tem položaju se prav tako zmanjša sila na medvretenčne ploščice.

Učenje pravilnih gibalnih vzorcev in raztezne vaje

Pri bolečinah v hrbtu je ključna analiza gibalnih vzorcev, saj napačni gibalni vzorci povečujejo bolečino (kot je na primer nepravilno sklanjanje ali dvigovanje bremen in slaba drža za računalnikom). Pomembo je, da se naučimo pravilne tehnike osnovnih gibov, kot sta počep in mrtvi dvig, saj s tem pravilno aktiviramo mišice in varujemo hrbtenico. Hkrati je pomembno, da ohranjamo gibljivost v vseh smereh (odklon, predklon, zaklon, rotacija). Pri statičnih držah in sedenju so priporočljivi krajši odmori z namenom izvajanja vaj za gibljivost.

Izboljšanje moči in redna telesna dejavnost

Z redno telesno dejavnostjo (npr. s hojo ali kolesarjenjem) hidriramo medvretenčne ploščice in krepimo mišice, ki izboljšajo stabilizacijo trupa. Vse to je pomembno za zdravo hrbtenico in preprečevanje bolečine. Tudi ob prisotnosti bolečine poskusite najti dejavnosti, ki ne povzročajo dodatnega nelagodja ali ga ne poslabšajo, saj popolna nedejavnost v večini primerov še poslabša stanje. Najslabše je, če zaradi bolečine popolnoma omejite svoje gibanje, saj lahko to privede do atrofije mišic (upad mišične mase), kar pa lahko posledično poveča intenzivnost bolečine.

Zaključek

Bolečine v hrbtu predstavljajo pogost in pomemben zdravstveni izziv, ki prizadene velik delež populacije. Razumevanje njihovih vzrokov je ključno za njihovo učinkovito obvladovanje. Najpomembnejše je, da ohranjamo telesno dejavnost in redno izvajamo vaje za moč in gibljivost, ki nam ne povzročajo dodatne bolečine. V Blackbox Centru nudimo celostno obravnavo naših strank, kjer analiziramo gibalne vzorce, večfaktorske razloge za pojav bolečine v križu in na podlagi tega sestavimo vadbeni program. Nudimo tudi vadbo po poškodbah, kjer smo usmerjeni v rehabilitacijo in post-rehabilitacijo. Če vas zanima preventivna vadba, da preprečite nastanek težav, oziroma vadba po poškodbah, vas vabimo da nas obiščete v našem centru.

NAROČITE SE NA brezplačni POSVET!

Viri in priporočena literatura

[1] – D. Hoy, P. Brooks, F. Blyth, and R. Buchbinder, “The Epidemiology of low back pain,” Best Practice & Research Clinical Rheumatology, vol. 24, no. 6, pp. 769–781, Dec. 2010, doi: https://doi.org/10.1016/j.berh.2010.10.002.

[2] – G. E. Ehrlich, “Low back pain,” Bulletin of the World Health Organization, vol. 81, no. 9, pp. 671–676, 2003, Available: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14710509/

[3] – L. R. Vialle, E. N. Vialle, J. E. Suárez Henao, and G. Giraldo, “LUMBAR DISC HERNIATION,” Revista Brasileira de Ortopedia (English Edition), vol. 45, no. 1, pp. 17–22, Jan. 2010, doi: https://doi.org/10.1016/s2255-4971(15)30211-1.

Ostali Blackbox članki