Kolenski sklep je največji sklep v našem telesu, ki je zaradi svoje kompleksne zgradbe dovzeten za številne poškodbe. Nekatere je možno rehabilitirati s primernimi terapevtskimi in kineziološkimi postopki in vajami, za resnejše pa je pogosto potreben operativni poseg.
V kolenu se povezujejo trije kostni segmenti: nosilni sklep predstavlja stegnenica (lat. femur) z golenico (lat. tibia), medtem ko je pogačica (lat. patella) vstavljena v kito sprednje stegenske mišice ter se prek ligamenta pogačice (lat. ligamentum patellae) pripenja na golenično grčo. Gibanje sklepnih površin z minimalnim trenjem omogoča sklepni hrustanec, posebnost kolenskega sklepa pa predstavljata dva meniskusa.
Kot vsak pravi sklep tudi kolenskega obdaja dvoplastna sklepna ovojnica. Ker je sama po sebi dokaj ohlapna, kolenu dodatno (pasivno) stabilnost omogočajo številne vezi/ligamenti: s strani ga krepita dve stranski vezi (lat. ligamentum collaterale mediale in laterale), znotraj sklepa pa med sklepnimi površinami stegnenice in golenice pretiran pomik naprej-nazaj preprečujeta sprednja in zadnja križna vez (lat. ligamentum cruciatum anterior in posterior). Manj znan, a pogosto poškodovan, je tudi ligament, ki preprečuje pretiran pomik pogačice vstran (lat. ligamentum patelofemorale mediale). Poškodbe kolena lahko prizadenejo katerokoli izmed njegovih struktur, v nadaljevanju pa so predstavljene najpogostejše: zvini, izpahi, poškodbe meniskusov, vezi ter kit (skakalno koleno).
Posebnost kolenskega sklepa predstavljata 2 meniskusa: medialni/notranji in lateralni/zunanji. Gre za gladka, v C oblikovana vezivno-hrustančna diska, ki ležita med stegnenico in golenico ter omogočata boljše prileganje njunih neskladnih sklepnih površin, povečata stično površino sklepa, izboljšata porazdelitev in absorbcijo sil ter zmanjšata obremenitve na sklepni hrustanec. Sodelujeta tudi pri stabilizaciji in gibanju v samem sklepu, čigar anatomija dovoljuje upogib in izteg, pri pokrčenem kolenu pa tudi nekaj malega rotacij.
Mehanizem poškodbe običajno predstavlja delovanje strižnih sil, ko je stopalo trdno na podlagi, koleno pa potisnjeno navznoter ali navzven (Twomey-Kozak et al., 2019). Do tega pogosto pride pri športih, ki vključujejo hitre menjave smeri ali rotacije (nogomet, košarka).
Sama poškodba meniskusa se lahko odraža na različne načine. V nekaterih primerih nastopi s hudo bolečino in pokajočim zvokom, v drugih pa se tekom nekaj ur (ali še kasneje) pojavi oteklina. Stopnja bolečine in velikost otekline pogojujeta obseg gibljivosti v kolenu po poškodbi. Možni simptomi in znaki so še togost sklepa, bolečina pri rotaciji pokrčenega kolena, nezmožnost popolnega iztega ter občutek »zaklenjenosti« sklepa. (Penn Medicine)
Prvi korak zdravljenja predstavlja diagnostična preiskava, kjer najprej prepoznamo simptome ter mehanske lastnosti vašega meniskusa. Metode zdravljenja pa so odvisne od tipa vaše poškodbe. Na odločitev o nadaljnjem poteku terapije bo vplivala lokacija, stopnja in tip raztrganine meniskusa. V kolikor je poškodovan v prekrvavljenem predelu (t. i. rdeča cona), ki se nahaja v zunanji robni tretjini, se lahko obnovi samostojno. Takrat je običajno priporočeno konzervativno zdravljenje, ki tudi pri drugih akutnih poškodbah sledi naslednjemu principu (Penn Medicine):
V primeru resnejše poškodbe (npr. odlomljen delec meniskusa v sklepu) je potreben operativni poseg. Ta zajema bodisi rekonstrukcijo/šivanje meniskusa ali njegovo (delno) odstranitev. Odločitev je odvisna od značilnosti pacienta ter tipa, obsega in lokacije raztrganine. Ker ima lahko odstranitev meniskusa negativne dolgoročne posledice za sklepni hrustanec, se, kljub nekoliko daljši rehabilitaciji, kirurgi pogosteje odločijo za prvo možnost (D’Ambrosi et al. 2022).
Zvin kolena pomeni poškodbo, pri kateri se natrga ali pretrga katerakoli izmed kolenskih vezi (glej tudi naslednje poglavje), zato se zvini posledično med seboj zelo razlikujejo. Glede na resnost poškodbe poznamo zvin prve stopnje, pri katerem pride do blagega raztega ali natrganja posameznih vlaken v vezi. Prisotna je blaga oteklina, bolečina in podkožne krvavitve, vendar je obremenitev z lastno težo še vedno mogoča. Zvin druge stopnje pomeni delno pretrganje vezi, pri prenosu teže pa je prisotna nestabilnost in močnejša bolečina. Najzahtevnejši je zvin tretje stopnje, pri katerem pride do popolnega pretrganja vezi, v nekaterih primerih se s kosti lahko celo odtrga njeno narastišče. Prisotna je huda oteklina in podplutbe, obremenjevanje poškodovane noge pa je običajno nemogoče. Poleg naštetih znakov je zaradi otekline ali zaščitnega mišičnega krča prisotna tudi omejena gibljivost ali klecanje kolena – smer lahko nakazuje, katera vez je poškodovana.
V večini primerov se zvin kolena lahko zdravi konzervativno v Blackbox centru. Splošno postopanje je enako kot pri vseh akutnih poškodbah, za nadaljnjo rehabilitacijo pa se velja osredotočiti na ohranjanje gibljivosti, krepitev mišic ter vadbo ravnotežja za izboljšanje stabilnosti kolena. V primeru zvina tretje stopnje je lahko potrebna operacija, ki se običajno izvaja artroskopsko. (Sports Health).
Do poškodb stranskih/kolateralnih ligamentov pogosto pride kot posledica sile na koleno s strani, kar je še posebej pogosto pri kontaktnih športih. Večkrat je poškodovana medialna stranska vez (v literaturi pogosto MCL) – pri udarcu, ki koleno hipno potisne v smeri navznoter (proti sredinski liniji telesa).
Poškodba (natrganje, pretrganje) sprednje križne vezi (v literaturi pogosto ACL) je izjemno pogosta v športih kot so nogomet, košarka, odbojka… Vzroki so nenadne spremembe smeri ali neugodni pristanki po skokih, pri katerih je stopalo na tleh, koleno pa potisnjeno rotacijsko navznoter. Značilno je, da posameznik čuti in zasliši glasen pok, koleno pa kmalu oteče. Večkrat se poškodbi pridružita še medialna stranska vez in meniskus, kar imenujemo nesrečna triada. Poškodba zadnje križne vezi (v literaturi pogosto PCL) je redkejša in je posledica udarca z zadnje strani pri npr. prometni nesreči ali pa neugodnega doskoka v športu. (Yasen, 2023)
Poškodbe kolenskih vezi lahko prepoznamo po bolečini in oteklini, ki se pojavita v predelu nad vezjo, možnem glasnem poku ob nastanku poškodbe ter znatnem občutku nestabilnosti v sklepu
Kadar gre za izolirano poškodbo ene izmed stranskih vezi, zdravljenje običajno poteka konzervativno pod vodstvom naših kineziologov v Blackbox centru. Pogosto se uporabljajo opornice, ki preprečujejo popoln izteg kolena in s tem napetost v stranskih vezeh, ki se posledično lažje celijo v naslednjih 4-6 tednih. Če gre za resnejšo poškodbo ali pa so vključene še druge strukture, se zdravnik lahko odloči za operacijo.
Tudi poškodba sprednje križne vezi ne zahteva vedno operacije, saj je ključno pridobivanje stabilnosti kolena s krepitvijo mišic. Vseeno pa je pri mlajših posameznikih ali tistih z željo po vrnitvi v šport, rekonstrukcija z operativnim posegom stalna praksa. Pri tem posegu odstranijo poškodovana vlakna in vez nadomestijo s pacientovim tkivom, vzetim iz kit zadnje stegenske mišice ali patelarnega ligamenta. Obdobje rehabilitacije po operaciji je dolgo, saj se lahko nova sprednja križna vez celi vse do enega leta. Pri poškodbi zadnje križne vezi večinoma pride do delne raztrganine, zato je potencial za samostojno celjenje večji, še vedno pa se v začetku rehabilitacije lahko svetuje nošenje opornic.
»Skakalno koleno« ali strokovno patelarna tendinopatija je prisotnost bolečine v področju pogačice ali njenega spodnjega roba, kamor se pripenja t. i. patelarni ligament (vez pogačice). Običajno se pojavi pri intenzivnem (pogosto profesionalnem) ukvarjanju s športi, kot so odbojka, skok v daljino in višino, košarka, tek na dolge proge in smučanje, pri katerih sta za ponavljajoče se skoke, pristanke, pospeševanja in upočasnjevanja potrebni moč sprednjih stegenskih mišic in hitrost. Če je znotraj ene vadbene enote vključenih preveč tovrstnih gibov ali je med posameznimi treningi premalo časa za regeneracijo, se v vezi pojavijo manjše raztrganine. Skakalno koleno se pogosteje pojavi pri moških, pri najstnikih in mladih odraslih.
Simptomi so občutljivost pogačice in dobro lokalizirana bolečina pri dolgotrajnem sedenju (s pokrčenimi koleni), hoji po stopnicah in drugih obremenitvah, redko pa v mirovanju.
Prva izbira je konzervativno zdravljenje v Blackbox centru, ki poteka v treh stopnjah: nadzorovanje bolečine in primerno obremenjevanje (brez imobilizacije), krepitev mišic in stopnjevanje obremenitev, krepitev mišic v funkciji ter vrnitev v šport. V začetni fazi kljub prisotnosti bolečine prekomerno hlajenje področja ni priporočljivo, saj zavira proces ponovnega ožiljenja tkiva. Dolgoročno je najpomembnejša prilagoditev treningov, pri katerih naj bo poudarek na primernem ogrevanju, vadbi za moč, pridobivanju aktivne gibljivosti in ohranjanju primerne dolžine mišic z raztezanjem.
V redkih primerih, kadar je bolečina prisotna tudi v mirovanju in se ne odziva na konzervativno zdravljenje, je potreben (artroskopski) operativni poseg, pri katerem se odstranijo okvarjeni deli vezi, ta pa se ponovno zašije ali prišije na narastišče. (Santana et al., 2023)
Izpah v kolenskem sklepu (zdrs ene izmed kosti kolena izven njenega običajnega položaja) je lahko posledica velikih sil pri padcu z višine, pri prometni ali športni nesreči, pogosto pa je mehanizem poškodbe strižna sila v kolenu, ko je stopalo trdno uprto v tla. Izpah lahko nastane med stegnenico in golenico, pri čemer se, odvisno od mehanizma poškodbe, pretrga katera izmed vezi kolena ali celo več hkrati. Gre za resno poškodbo, za katero je značilna močna bolečina, omejeno gibanje in zmožnost iztega kolena, nestabilnost sklepa, oteklina, podplutbe, zamik kosti pa je lahko viden navzven. V nekaterih primerih izpah privede tudi do poškodbe živca ali motnje cirkulacije v mečih in goleni (webMD, 2022).
Izpah pogačice je pogostejše in manj resno stanje, pri katerem se največkrat pretrga medialni patelofemoralni ligament, ki sicer preprečuje zdrs pogačice vstran. Možno ga je prepoznati, ker se pogačica vidno nahaja izven svoje običajne lege – lahko se naravna sama od sebe ali pa v zdravniški oskrbi. (Cleveland Clinic).
Po izpahu je potrebno ponovno nameščanje kosti v pravilen položaj, do česar lahko pride spontano ali pa v zdravniški oskrbi. Ker je postopek boleč, se pogosto uporablja sedacija. Glede na resnost izpaha bo sledila konzervativna obravnava, ki jo lahko opravite v Blackbox centru, operativni poseg pa v primeru pridruženega zloma kosti, pretrganja vezi ali poškodb živcev ali žil. Glede na stopnjo otekline se operacija lahko odloži za 1-3 tedne, po njej pa se lahko uporabljajo različne opornice. Rehabilitacija je dolga in traja vse do enega leta. (webMD, 2022)
Tudi pri izpahu pogačice je potreben diagnostični pregled, da se ugotovi morebitna poškodba vezi. Zdravljenje je običajno konzervativno, v primeru kostnih/hrustančnih odlomkov pa operativno. Namesto popolne imobilizacije je priporočljivo nošenje opornice, ki dovoljuje nekaj gibanja v sklepu. Ker po prvem izpahu pogačice zaradi nastale nestabilnosti ponovne dislokacije niso redkost, je pri nadaljnji rehabilitaciji aktivna stabilizacija kolena s krepitvijo mišic ključnega pomena. (Flores, 2023)
Poškodbe kolena običajno nastopijo pri padcu, športni ali prometni nesreči, spremljajo jih bolečina, omejena gibljivost, oteklina in podplutbe. V takšni situaciji je za uspešno rehabilitacijo in vrnitev v vsakdanje življenje, funkcijo in šport, nujno poiskati strokovno pomoč fizioterapevta in kineziologa.
Če je ugotovljena izolirana poškodba ene izmed struktur kolena, pogosto zadošča konzervativna obravnava s počitkom v zgodnji fazi, nato pa stopnjevana aktivna rehabilitacija z vajami in drugimi podpornimi terapevtskimi postopki. V primeru resnejše poškodbe je večkrat potreben operativni poseg, po katerem sledi obdobje omejenega dovoljenega gibanja v kolenu, nato pa postopno obremenjevanje in aktivna rehabilitacija pod vodstvom izkušenih strokovnjakov na področju gibanja v Blackbox centru, ki obravnavo prilagodijo pacientovim trenutnim zmožnostim, ciljem in potrebam. Potrebno se je zavedati, da je s pravilnim pristopom uspešna rehabilitacija poškodb kolena povsem realističen cilj, ki pa zahteva svoj čas, potrpežljivost in aktivno sodelovanje. Na ta način bo tveganje za ponovno poškodbo manjše, uspeh dolgoročnejši ter gibanje varno, suvereno in kakovostno.
Vsem poškodbam se sicer ni možno povsem izogniti, lahko pa naredimo, kar je v naši moči, da se gibljemo pametno. Pomembni vidiki preventive poškodb v kolenu so:
1 – https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31767102/
2 – https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37155506/
3 – https://www.pennmedicine.org/for-patients-and-visitors/patient-information/conditions-treated-a-to-z/meniscus-tear
4 – https://www.pennmedicine.org/updates/blogs/musculoskeletal-and-rheumatology/2018/september/meniscus-tears-why-you-should-not-let-them-go-untreated
5 – https://www.physio-pedia.com/Peace_and_Love_Principle
6 – https://www.sports-health.com/sports-injuries/knee-injuries/what-knee-sprain
7 – https://www.sports-health.com/sports-injuries/knee-injuries/treating-knee-sprains
8 – Common knee injuries, diagnosis and management – ScienceDirect
9 – https://os.clinic/conditions/knee/knee-ligament-injuries/
10 – https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/21633-patellar-dislocations
11 – https://www.webmd.com/pain-management/knee-pain/knee-dislocation
12 – https://josr-online.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13018-023-03867-
S prijavo na e-novice boste v svoj e-nabiralnik prejemali zanimive članke, novice in aktualne ponudbe.
Dunajska cesta 5
1000 Ljubljana
