Tek prispeva k zdravemu življenjskemu slogu in je med najbolj priljubljenimi rekreativnimi športnimi dejavnostmi. Ne glede na socialne in zdravstvene koristi teka so poškodbe zaradi preobremenjenosti pogoste. Najpogosteje je zaradi preobremenjenosti med aktivnostjo poškodovano koleno (4).
Bolečine v kolenu omejujejo mobilnost in poslabšajo kakovost življenja pri kar 25% odraslih posameznikih. Eden izmed mnogih različnih vzrokov za bolečino v kolenu je tekaško koleno oziroma sindrom iliotibialnega trakta. Pogosteje se pojavlja pri ženskah, kot pri moških in se redko pojavlja pri neaktivni populaciji (1).
V tem članku se boste seznanili poškodbi in o celotnem procesu rehabilitacije. Članek bo vodilo, ki vam bo pomagal razumeti kako lahko dosežete čim boljše okrevanje.
Tekaško koleno je kronično stanje, ki prizadane iliotibialni trak. Gre za eno izmed najpogostejših poškodb zaradi preobremenitve pri tekačih in drugih športnikih (2).
Posamezniki s tekaškim kolenom, pogosto poročajo o bolečini, ki se najpogosteje pojavi na zunanji strani kolena (področje lateralnega epikondila stegnenice), kar je prikazano na sliki spodaj.
Bolečina se stopnjuje, če se aktivnost ne prilagodi ali začasno ustavi.
Osebe, ki koleno izpostavljajo večji količini upogibalnih in iztegovalnih dejavnosti, so zlasti športniki na dolge proge (3).
Za boljše razumevanje poškodbe, si lahko ogledate anatomijo Iliotibalnega trakta.
Iliotibalni trakt jemočna vezivna struktura, ki se razteza od grebena iliuma (bočni del medenice) do proksimalnega dela golenice. Deluje kot pomemben stabilizator medenice in kolena, ter ločuje maščobno blazinico od kosti (2). Predstavlja nadaljevanje mišic tensor fasciae latae in gluteus maximus, ki potekajo po lateralni (zunanji) strani stegna. Njegova pomembnost izhaja iz vloge pri ohranjanju pokončne drže telesa.
Tekaško koleno se kaže kot ostra, pekoča bolečina v predelu lateralnega femoralnega epikondila, ko se koleno premakne iz upogiba v izteg. Simptomi se običajno pojavijo med telesno aktivnostjo, po daljšem času ali po daljši razdalji (2). Pojavi se torej kot odgovor prekomerne telesne aktivnosti, ki vključuje ciklično gibanje spodnjih okončin, kot sta tek ali kolesarjenje. Biomehansko neugodni položaji, kot sta prekomerna addukcija kolka in notranja rotacija kolka še dodatno povečajo obremenitev iliotibilanega traku, s čimer se poveča tudi pritisk na lateralnem femoralnem epikondilu (4). Bolečina lahko seva proksimalno ali distalno.
Tekaško koleno se pojavi iz več vzrokov
Dejavniki tveganja vključujejo tek po klancu navzdol in navzgor, napake v tehniki vadbe in nenadne spremembe pri intenzivnosti vadbe.
Za postavitev diagnoze tekaškega kolena se poslužujemo naslednjih pristopov.
Pri sumu na tekaško koleno že v anamnezi upoštevamo dejavnike, kot so prekomerna obremenitev, nenadno povečanje intenzivnosti vadbe, pojav bolečine na zunanji strani kolena, ki ni posledica specifične poškodbe, ter kadar počitek ne zmanjša bolečine.
Po postavitvi diagnoze se je priporočljivo obrniti na strokovnjaka kineziologa, fizioterapevta v Blackbox centru, ki vam bo sestavil program za odpravljanje dejavnikov, ki so težavo povzročili.
V začetni fazi je potrebno omiliti bolečino, za kar se uporablja masaža, tecar terapija, led, nesteroidna protivnetna zdravila in počitek. V tej fazi se ne sme izvajati nobene aktivnosti, ki vključuje ponavljajoča krčenja in iztegovanja kolena, zato aktivnosti kot sta tek in kolesarjenje ne prideta v poštev.
Za potrditev ali gre za tekaško koleno se pogosto uporablja Oberjev test (3).
V začetni fazi začnemo z razteznimi vaje za ITT, ki jih pogosto kombiniramo tudi z masažo, ki ITT še dodatno sprosti. Vaje za moč, ki so sicer ključnega pomena, pa pridejo na vrsto, ko posameznik pri raztezanju ITT ne čuti več bolečine. Pri vadbi za moč se osredotočimo predvsem na krepitev zunanjih rotatorjev v kolku (m. gluteus medius) in odmikalk kolka, ter tako izboljšamo stabilnost medenice med samim gibanjem oz. tekom.
Zdravljenje zahteva spremembo aktivnosti, masažo ter raztezanje in krepitev prizadetega uda. Večina rekreativnih tekačev se odzove že na protivnetna zdravila v kombinaciji z raztezanjem, medtem ko tekmovalni tekači potrebujejo celostni program zdravljenja (9). Celostne in kakovostne obravnave ste lahko deležni tudi v našem Blackbox centru. Obstaja veliko različnih konzervativnih načinov zdravljenja, kot so počitek, prilagojena dejvanost, raztezanje in fizioterapija. Za zmanjšanje akutnega vnetja uporabimo ledene obkladke in protivnetna zdravila. Zmanjšamo oziroma začasno prekinemo katerokoli dejavnosti, ki zahteva večkratno upogibanje in iztegovanje kolena. Za ohranitev dejavnosti je v tem primeru priporočljivo plavanje (9).
Fizioterapijo lahko izvajamo s pomočjo manualnih tehnik ali s pomočjo elektrofizioterapije, kjer za rehabilitacijo uporabimo različne naprave. Tehnike mišičnih tkiv, ki se uporabljajo v zgodnjih fazah tekaškega kolena in jih izvaja fizioterapevt so masaža, sproščanje trigger točk in miofascialne tehnike sproščanja tkiva. Mobilizacija mehkega tkiva spodbuja večjo prožnost tkiv in zmanjša mišični tonus. Takšne tehnike uporabljamo pri zamnjševanju simptomov v akutnih fazah, ki lahko zmanjšajo zaznavanje bolečine in tako pripravijo osebno na nadaljnje zdarvljenje. Osredotočimo se na hipertonične mišice v bližini iliotibialnega traku. Tehnika, ki jo lahko pacient izvaja sam je samomasaža, s pomočjo pripomočkov kot so masažne žogice, valjček iz pene in drugi (2).
Terapevtska vadba pomaga pri zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcionalnosti. Razdelimo jo na tri faze, ki vključujejo odprto kinetično verigo, zaprto kinetično verigo in pliometrično vadbo. Ker se sindrom tekaškega kolena pojavlja med fazo obremenitve, ko se le ta zmanjšuje, bi bil najugodnejši položaj za krepitev v položaju zaprte kinetične verige. Ko je moč dovolj izboljšana je potrebno nadaljevati v smeri aktivacije mišic s pomočjo pliometrične vadbe.
Dolžina zdravljenja je odvisna od vsakega posameznika in se lahko precej razlikuje. Odvisna je predvsem od patofiziologije vnetja in biomehanike raztezanja iliotibialnega pasu. Pot do okrevanja vključuje popravek šibkosti mišice gluteus medius, čezmerne addukcije kolka, notranje rotacije kolena, razlike v dolžini nog in čezmerne obremenitve valgusa kolena (5). Pri večini pacientov popolno olajšanje simptomov in s tem vrnitev k dejavnosti nastopi v 6 do 8 tednih, samo s konzervativnim zdravljenjem. Za povratek k aktivnosti začnemo s tekom po ravni površini in sicer en teden vsak drugi dan. V naslednjih tednih lahko začnemo s hitrejšim tekom, pomembno pa je, da se izogibamo teku navzdol. Tako lahko po 3 do 4 tednih postopoma povečujemo razdaljo in pogostost treningov. S tekom po klančini lahko pričnemo le, če pri teku po ravni površini ni več bolečin (1).
Prvi cilj rehabilitacije je odpraviti akutno vnetje in s tem ublažiti simptome. To lahko dosežemo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, uporabo ledu, počitkom in izogibanjem bolečim dejavnostim. Nato je potrebno razbremeniti kompresijo nociceptivnih tkiv pod iliotibialnim traktom in s tem zagotoviti dolgoročno učinkovitost zdravljenja. V ta namen najpogosteje uporabimo mehkotkivne tehnike, raztezanje in ter kasneje krepitev mišic kolka. V Blackbox centru vam lahko s pomočjo vadbe po poškodbah in ostalimi vadbami pomagamo do zmanjšanja bolečine s pomočjo vaj za raztezanje in vaj za krepitev mišic kolka (2).
Raztezanje je priporočljivo že v zgodnjih fazah z namenom rezbremeniti napetost v iliotibialnem traku in zmanjšanja kompresijskih sil na tkiva pod njim. Raztezanje je običajno sestavljeno iz statičnega raztezanja, ki ga zadržimo 30 do 60 sekund in se ponovi 3x. Izvajamo lahko stranksi upogib trupa stoje in addukcijo oziroma približevanje stegen stoje. Rzatezanje, ki se izvaja samo 3-8 tednov, znatno izboljša obseg gibanja v več sklepih. Trajne učinke je mogoče pričakovati le, če se vaje za raztezanje redno ponavljajo in so vključene v vadbeno rutino (2).
Šibkost mišice gluteus medius sproži kompenzatorno povečanje aktivnosti mišice tensor fascie latae, zaradi česar nastane večja natezna sila, ki deluje na iliotibilani trak. Zato je v zdravljenje potrebno vključiti vadbo za krepitev mišič kolka. S treningom vplivamo na povečanje mišične moči in posledično povečanje togosti mišičnih kit. Redni treningi, bi tako lahko povzročili hipertrofijo tetive in s tem zmanjšali povečano napetost tetive, ki jo povzročijo mišične sile. Osredotočimo se na živčno-mišični nadzor in vzdržljivost, ne zgolj na največjo moč. Da preprečimo neželene učinke vadbe za krepitev, ki so nenamerna krepitev mišic tensor fascie latae in gluteus maximus, mora tudi v kasnejših fazah rehabilitacije vadbi za moč slediti raztezanje, za zmanjšanje mišičnega tonusa (2).
Ponovno udejstvovanje v športu je odvisno od sposobnosti izvajanja vaj v pravilni obliki in brez bolečin. Pred ponovnim pričetkom je priporočljivo testiranje moči mišic gluteus medius in gluteus maximus, ki mora biti primerno in testiranje obsega gibljivosti, ki mora prav tako biti primerno in ne neboleče. Neboleča mora biti predvsem addukcija kolka. S treningi pričnemo najprej vsak drugi dan, razdaljo in pogostost postopoma stopnjujemo in hkrati spremljamo ali pride do ponovitve simptomov. Za tekače in kolesarje je pomembno, da sprva trenirajo na ravni površini. Priporočljivo je, da hkrati ne pričnemo z izvajanjem več dejavnosti, ki vključujejo upogibanje kolena, kar pomeni da ne izvajamo kombiancije teka v klanec, teka na stezi, plavanja ali kolesarjenja (5).
Tekaško koleno je pogosta in zahtevna disfunkcija pri mnogih športnikih, vendar lahko z zgodnjo diagnozo in ustrezno rehabilitacijo zmanjšamo bolečino in izboljšamo delovanje. To lahko dosežete z vadbo po poškodbah v našem Blackbox centru, kjer z vami sodeluje ekipa stokovnjakov na področju osebnega trenerstva, kineziologije in fizioterapje. Nudimo vam obravnavo v skladu z najnovejšimi smernicami, hkrati pa upoštevamo vaše želje in individualne cilje.
S prijavo na e-novice boste v svoj e-nabiralnik prejemali zanimive članke, novice in aktualne ponudbe.
Dunajska cesta 5
1000 Ljubljana
