Skakalno koleno ali tendinopatija patelarnega ligamenta je bolečina okoli pogačice in pod njo. Izraža se kot pretirana obremenitev patelarne tetive. – To je tetiva, ki zaključi mišico kvadriceps in se narašča na zgornji del golenice.
Skakalno koleno je pogosta mišično skeletna motnja, ki lahko prizadene tako vrhunske kot rekreativne športnike. Raziskave kažejo, da 45% vrhunskih športnikov in 14% rekreativnih športnikov, ki so izpostavljeni skokom, kadarkoli doživi simptome skakalnega kolena (7).
Skakalno koleno je klinično in kronično stanje prekomerne obremenitve, za katero je značilna bolečina v sprednjem delu kolena, ki se običajno kaže na spodnjem delu pogačice. Bolečina se pojavi v obdobju povečane aktivnosti in dolgotrajnega upogibanja kolena, v hujših primerih lahko tudi med vsakodnevnimi aktivnostmi. Ime »skakalno koleno« izvira iz tega, da je poškodba še posebej pogosta med populacijami skakalcev. Večinoma se pojavlja pri športnikih, kjer obstaja velika potreba po hitrosti in moči mišic iztegovalk nog. Gre za športe kot so odbojka, tek, košarka, nogomet, tek na dolge proge in smučanje, kjer prihaja do velikih ekscentričnih obremenitev stegenske štiriglave mišice. Stanje se pogosteje pojavlja pri moških, še posebej mladostnikih in mlajših odraslih.
Skakalno koleno je prekomerna poškodba mehanizma za iztegovanje kolena zaradi ponavljajoče se mehanske obremenitve zaradi atletskih dejavnosti, ki zahtevajo gibe, kot so skoki, doskoki, pospeševanje in upočasnjevanje. Po nenehnem ponavljanju teh gibov med eno vadbo ali če med vajami ni dovolj počitka, lahko nastanejo mikro raztrganine tetiv mišic iztegovalk. Gre za poškodbo, ki lahko vpliva na atletsko uspešnost in lahko slabo vpliva na kariero profesionalnih športnikov, saj bolečina običajno traja od 3 do več kot 15 let po diagnozi. Približno 30% športnikov, ki jih prizadene skakalno koleno se v šport ne vrne 6 mesecev (1, 2, 3).
Kolenski sklep je največji in verjetno najbolj obremenjen sklep v telesu. Stabilnost mu zagotavlja razporeditev kosti, intrakapsularnih in ekstrakapsularnih ligamentov ter podaljškov mišic, ki prečkajo sklep. Koleno je največji in eden najbolj zapletenih sinovialnih sklepov, ki povezuje tri kosti: stegnenico, golenico in pogačico. Sestavljen je iz tibiofemoralnega in patelofemoralnega sklepa. Gre za tečajast sklep, ki omogoča gibanje v smeri upogiba in iztega v sagitalni ravnini.
V upognjenem položaju je možna tudi medialna rotacija in v zadnji fazi iztega lateralna rotacija. Tibiofemoralni sklep je artikulacija med lateralnim in medialnim condilom stegnenice in golenico. Sklepne površine tibiofemoralnega sklepa so neskladne, zato kompatibilnost zagotavljata medialni in lateralni meniskus. Patelofemoralni sklep pa tvori sprednji distalni del stegnenice in pogačica. Pogačica je sezamoidna kost in jo na mestu drži tetiva štiriglave stegenske mišice. Na distalnem delu pogačice podaljšek tetive femoris tvori osrednji trak, imenovan patelarni ligament (4).
Patelarni ligament je močan, debel ligament, ki se distalno nadaljuje iz tetive rectus femoris. Razteza se od vrha pogačice do zgornjega roba golenice. Ligament meri 5 cm v dolžino in 20-30 mm v širino, proksimalno je širši in distalno ožji. Vendar njegova dolžina ni konstantna, saj se spreminja pri popolni iztegnitvi in upogibu kolena (4, 5).
Tetiva pogačice je fibrozno tkivo, ki deluje kot mehanska omejitev in hkrati omogoča pravilno delovanje sklepa. Vezi in kite so v glavnem sestavljene iz vode, kolagena tipa I, elastina, proteoglikanov in celic. Strukturno se ligament oziroma tetiva deli na ločene fascikle, oblikovane iz vlaken, ki so sestavljene iz fibril. Kolagen je glavna strukturna komponenta, odgovorna za obremenitev ligamentov v napetosti, elastin pa je elastično vlakno, ki tkivu po obremenitvi povrne prvotno obliko (6).
Skakalno koleno ali patelarna tendinopatija je pogosta mišično-skeletna bolezen, za katero je značilna progresivna z aktivnostjo povezana bolečina v predelu pod pogačico in disfunkcija tetive pogačice. Je stanje kolena, ki je v glavnem povezano z aktivnostjo in ga povzročijo majhne raztrganine tetive pogačice. Znaki in simptomi, ki se še pojavljajo, vendar so značilni tudi za druge patologije kolena so bolečina pri dolgotrajnem sedenju, počepanju in vzpenjanju ter spuščanju po stopnicah.
Točenega vzroka za nastanek patologije ne vemo, vendar se najpogosteje povezuje s kronično preobremenitvijo. Zaradi ponavljajočih se preobremenitev tetive iztegovalke kolena, pride do oslabelosti in sčasoma odpovedi, vendar vnetje kite iztegovalke ni prisotno. Pride lahko do mikroskopskih okvar in kasneje do kronične tendinopatije. Pogosti dejavniki tveganja za skakalno koleno so ohlapnost vezi, napetost zadnje stegenske mišice in štiriglave stegenske mišice, zmanjšana dorzalna fleksija gležnja, hiperpronacija stopala, slaba koordinacija sklepov, prekomerna telesna teža, neskladje v dolžini nog, povečano število in intenzivnost treningov ter s tem prekomerno ustvarjanje sile na koleno. Drugi dejavniki, ki še vplivajo na to patologijo pa so prevelik obseg in pogostost treningov, stopanja športnikove zmogljivosti, trdota tal, indeks telesne mase, razmerje med pasom in boki, višina stopalnega loka, moč štiriglave stegenske mišice in zmogljivost navpičnega skoka. Vsi ti dejavniki, lahko povzročijo povečano obremenitev tetive pogačice (2, 3).
Ključna pri zdravljenju skakalnega kolena je individualna rehabilitacijska vadba, ki jo izvajamo z našo ekipo kineziologov in fizioterapevtov v Blackbox centru. Specialna vadba in natančna progresija obremenjevanja kolena sta dva ključna pogoja za uspešno rehabilitacijo skakalnega kolena.
Patologija skakalnega kolena se razvija v treh fazah. Sprva nastane edem vzdolž poškodovanih kitnih vlaken. Prizadeto tkivo je oteklo in zadebeljeno, vendar še vedno enotno. V tej fazi so ponavadi tisti, ki se srečujejo s skakalnim kolenom. Druga stopanja je nastanek ireverzibilnih anatomskih lezij. Tetiva ima heterogen videz brez edema, tetivna ovojnica je še bolj ali manj dobro definirana. V tretji, končni fazi, nastane lezija in tetivna ovojnica je nepravilna in zadebeljena. Tetiva je v tej fazi strukturno tako spremenjena, da ne more več kvalitetno opravljati svoje funkcije.
Prvi je to patologijo opredelil Blazina in jo razdelil na štiri stopnje:
Glede na trajanje simptomov lahko patologijo razvrstimo na stopanje akutno, ko so simptomi prisotni od 0 do 6 tednov, subakutno, ko so simptomi prisotni 6 do 12 tednov in kronično, ko so simptomi prisotni več kot tri mesece. Glavni vzrok za nastanek so ponavljajoče se mikro travme, zato je skakalno koleno opredeljeno kot patologija prekomerne uporabe (3).
Skakalno koleno je klinična diagnoza, ki se postavi z podrobno anamnezo in natančnim fizičnim pregledom. Potrebno je ugotoviti kdaj, ob katerih gibih se bolečina pojavla in kako je potekala progresija simptomov ob obremenitvi. Pacienti se običajno pritožujejo nad lokalizirano bolečino in občutljivostjo na spodnjem delu pogačice.
Za postavljanje prave diagnoze skakalnega kolena lahko izvedemo dva testa. Prvi je Bassetov znak, kjer gre za znak pasivnega iztega-upogiba, kjer preiskovalec otipa sprednjo stran popolnoma iztegnjenega kolena in indentificira najvišjo občutljivo točko, ki je običajno na spodnjem delu pogačice. Enako ponovi pri 90 stopinjah upogiba kolena. Drugi znak je znak aktivne štiriglave stegenske mišice, pri katerem preiskovanec stoji in preiskovalec otipa celotno tetivo pogačice. Enako ponovi, ko preiskovanec stoji na prizadeti okončini s kolenom v 30 stopinjah upogiba. Potreben je tudi celovit pregled celotne spodnje okončine, saj lahko zaradi napačne poravnave stopal, pete ali golenice pride do prekomerne obremenitve kite iztegovalk kolena. Celostno in kvalitetno obravnavo nudimo v Blackbox center, kjer vam naša vrhunska ekipa kineziologov in fizioterapevtov nudi kvalitetno zdravljenje (3).
Vzroki za pojav skakalnega kolena niso popolnoma razumljivi, zaradi česar je še vedno več možnosti zdravljenja. Zdravljenje lahko vključuje počitek, spremembo aktivnosti, protivnetna zdravila, injekcijske terapije, kinezio-taping, ekscentrične vaje, terapijo z udarnimi valovi, elektroterapijo ali operacijo. Najprej in največkrat zdravimo konzervativno, predvsem z zmanjšanjem dejavnosti, ki obremenjujejo koleno. Ko se bolečina zmanjša, lahko pričnemo s fizično in vadbeno terapijo in s tem ponovno vzpostavimo funkcijo. Ko bolečina začne popuščati, se lahko intenzivnost rehabilitacijske terapije in športno specifičnih treningov počasi povečuje.
Konzervativno zdravljenje poteka v obliki medicinskih in fizikalnih terapij ter vadbe po poškodbah, katere se lahko udeležite v našem Blackbox centru. Potrebno je zmanjšanje obsega aktivnosti in pogostosti obremenitve tetive. Potrebno je izboljšanje neravnovesja moči zadnje stegenske mišice in štiriglave stegenske mišice ter izboljšanje gibljivosti, da se prepreči odstopanje od pravilne biomehanike med hojo, tekom, skakanjem in drugimi športnimi aktivnostmi. Cilj rehabilitacije je razviti toleranco na obremenitev s strani tetive. Začnemo z zmanjševanjem bolečine in nadaljujemo s progresivno obremenitvijo.
1. Stopnja: modulacija bolečine in obvladovanje obremenitve
Na tej stopnji se posvetimo obravnavi biomehanskih okvar spodnjih okončin, kot sta neravnovesje moči in slaba gibljivost. Za zmanjšanje bolečine je najbolj učinkovito obvladovanje obremenitve in spremljanje aktivnosti. Pomembno pa je, da se izognemo popolni prekinitvi aktivnosti.
2. Stopnja: vaje za krepitev in napredovanje obremenitve
Z drugo stopnjo rehabilitacije pričnemo, ko lahko bolnik izvaja izotonično vadbo z minimalno bolečino. Začnemo z izvajanjem vadbe z uporom in z ekscentričnimi vajami. Začnemo z minimalnim uporom in nato počasi stopnjujemo. Vadbo lahko stopnjujemo z utežmi in kasneje z izvajanjem vaje samo z eno okončino.
3. Stopnja: funkcionalna krepitev in vrnitev k športu
Ko pride do izboljšanja gibalnega vzorca in kinetične verige, treninge nadaljujemo s pilometrično vadbo, kar pomeni da v vadbo vključimo preskoke, skoke in tek.
Kirurško zdravljenje je indicirano v primerih raztrganine tetive in kjer se bolečina nadaljuje tudi med počitkom in kadar ni odziva na konzervativno zdravljenje. Preden se ponudi kirurško zdravljenje, je priporočljivo izvajati ekscentrično vadbo vsaj 20 tednov (2, 3).
Pred začetkom vadbe je priporočljivo obdobje ogrevanja in raztezanja. Kot aktivno ogrevanje je predlagano kolesarjenje na sobnem kolesu za 5 do 10 minut z minimalnim uporom. Pred in po vadbeni rutini je potrebno vključiti raztezanje, da odpravimo morebitna neravnovesja. Raztezanje spodnjih okončin v trajanju 15, 30, 45 ali 60 sekund ali 2 minuti povzroči znatno povečanje gibljivosti. Priporočljivo je 30 sekundno statično raztezanje vsaj tri do štirikrat na dan (7).
Vaje, ki jih uporabljamo pri rehabilitaciji skakalnega kolena so vaje s počasnim uporom, ekscentrične in izometrične vaje. Ekscentrična vadba je ena najučinkovitejših in zato tudi najpogosteje uporabljenih intervencijskih strategij pri obvladovanju skakalnega kolena. Takšne vaje lahko povečajo preoblikovanje kolagenskih vlaken v kiti, kar povzroči, da se mišično-tetivna enota prilagodi obremenitvi, ki je posledica telesne dejavnosti. Ena izmed ekscentičnih vaj, ki so učinkovite so tako dvostranski kot enostranski počepi. Tudi izotonične vaje vodijo tako do kratkoročnega kot dolgoročnega zmanjšanja bolečine, izboljšanja patologije, preoblikovanja vlaken in normalizacije zgradbe kitnih vlaken. S takšnim treningom lahko obnovimo mišično maso in izboljšamo mišično moč spodnjih okončin. Takšne vaje so izteg kolena ene noge v sedečem položaju, izteg in abdukcija v kolku v položaju na boku ter dviganje na prste. Vaje začnemo z minimalno obremenitvijo in nato počasi stopnjujemo (2).
Čeprav obstajajo različne rehabilitacijske tehnike za zdravljenje skakalnega kolena, je vadba varna in učinkovita in jo je potrebno vključiti kot del celovite rehabilitacije. Bolečini se ne smemo izogniti tako, da se izognemo vadbi, temveč moramo vabo izvajati tako, da z njo zmanjšamo bolečino.
Vadba po poškodbah v Blackbox centru poteka na vrhunski ravni. Pristopi naših strokovnjakov pa je v skladu z najnovejšimi smernicami. Kot ekipa strokovnjakov med sabo sodelujemo, se dopolnjujemo in skupaj ustvarjamo najboljšo možno rehabilitacijo za vas. Hkrati upoštevamo tudi vaše želje in strmimo k vašim individualnim ciljem. Rezervirajte svoj termin in se prepričajte da je Blackbox center prava izbira.
S prijavo na e-novice boste v svoj e-nabiralnik prejemali zanimive članke, novice in aktualne ponudbe.
Dunajska cesta 5
1000 Ljubljana
