TRN V PETI – KAKO GA ODPRAVIMO?
Kalcinacije niso težava le ramenskega sklepa, temveč se lahko pojavljajo tudi na drugih delih telesa, kot na primer na peti.
Kalcinacije niso težava le ramenskega sklepa, temveč se lahko pojavljajo tudi na drugih delih telesa, kot na primer na peti.
To stanje je znano kot trn v peti, ki ga velikokrat spremlja bolečina. Čeprav je pogosto spregledan, lahko trn v peti postane resna ovira pri vsakodnevnih aktivnostih, saj vpliva na gibanje in splošno počutje. Ključno je, da težavo pravočasno preprečimo z ustreznimi ukrepi. V BlackBox centru smo tu, da vam z individualiziranim pristopom pomagamo ohraniti zdravje in kakovost življenja.
Trn v peti je kostni izrastek ali osteofit, ki nastanek na petnici in je pogosto posledica odlaganja kalcija na področje petnice. Lahko se pojavi na spodnjem delu pete (plantarni petni trn) ali na zadnjem delu pete (Haglundova peta). Pogosto se kaže z bolečino, ki je povezana z vnetjem tkiv okoli trna, ki povzročajo nelagodje in omejujejo gibljivost sklepa.
Bolečina zaradi trna v peti je običajno lokalizirana na spodnjem ali zadnjem delu pete in se pogosto opisuje kot ostra, zbadajoča ali pekoča, zlasti pri prvih korakih po počitku ali zjutraj po vstajanju. Povzročena je z vnetjem tkiv okoli trna, ki se pojavi zaradi draženja plantarne fascije ali Ahilove tetive. Med dnevom ko se tkiva segrejejo, se bolečina lahko zmanjša. Ob daljšem stanju, hoji ali intenzivni dejavnosti se pa lahko poslabša. Čeprav sam kostni izrastek običajno ni boleč, so vnetja in obremenitve okoliških struktur glavni vzrok za neprijeten občutek in omejeno gibljivost.
Trn v peti je posledica dolgotrajnih in prekomernih obremenitev plantarne fascije – vezivnega tkiva, ki povezuje petnico s prsti in podpira stopalni lok. Prekomerna obremenitev, kot so dolgotrajno stanje, hoja ali intenzivna telesna aktivnost, povzroča mikropoškodbe na mestu, kjer se fascija pritrdi na petnico. Telo na to odgovori z vnetjem in postopnim nalaganjem kalcija na prizadeto mesto, kar sčasoma privede do nastanka kostnega izrastka, imenovanega petni trn.
Trn v peti se lahko razvije tudi zaradi preobremenitve Ahilove tetive, ki se pritrdi na zgornji del petnice. Dolgotrajno draženje ali ponavljajoče poškodbe na tem območju lahko povzročijo nastanek kostnega izrastka na zadnjem delu petnice, kar vodi do bolečine in otekanja, zlasti med gibanjem ali nošenjem trdih čevljev.
Med dejavnike tveganja vključujemo:
Zmanjšanje teh dejavnikov tveganja, kot so uporaba ustrezne obutve, ohranjanje zdrave telesne teže in redne raztezne vaje, lahko pomaga pri preprečevanju razvoja trna v peti.
Če imate trn v peti, si lahko sami pomagate z naslednjimi ukrepi, ki zmanjšajo bolečino in preprečijo poslabšanje stanja:
Za preventivo pred trnom v peti lahko doma izvajate spodaj navedene vaje:
Dvigi na prste z utežjo
Skok navpično navzgor s stegnjenimi nogami
Vlečenje brisače s prsti na nogi
Čepenje s podloženimi petami
Ponovitve: Položaj zadržite za 30 sekund in izvedite 2-krat.
Zdravljenje trna v peti običajno poteka konservativno, osredotočeno na zmanjšanje bolečine, odpravo vnetja in preprečevanje nadaljnje obremenitve prizadetega tkiva.
Postopek vključuje:
V hujših primerih za lajšanje bolečin in vnetja lahko uporabijo tudi kortikosteroidne injekcije. Izjemno redko se trn v peti zdravi operativno. To način zdravljenja se uporablja pri kroničnih stanjih, ko ni opaznega izboljšanja po konservativnih metodah. Trn v peti se nato kirurško odstrani.
Preventivna kineziološka vadba v Blackbox centru je prilagojena posamezniku in osredotočena na izboljšanje telesne drže, krepitev mišic in preprečevanje težav, kot je trn v peti. Program običajno vključuje:
Redna udeležba v takšnem programu ne pomaga le pri preprečevanju trna v peti, temveč tudi izboljša splošno telesno pripravljenost in zmanjša tveganje za poškodbe. Za specifične težave je priporočljivo, da se obrnete na Blackbox center in se dogovorite za individualno svetovanje.
Trn v peti je kostni izrastek, ki nastane zaradi dolgotrajne preobremenitve plantarne fascije ali Ahilove tetive. Pogosto nastane kot posledica mikropoškodb in vnetja, kar vodi do nalaganja kalcija na petnici. Trn v peti je lahko boleče stanje, ki lahko ovira gibanje, a z ustrezno preventivno je to mogoče preprečiti. Preventivna kineziološka vadba je ključna za krepitev mišic stopal, raztezanje plantarne fascije in izboljšanje biomehanike gibanja. V vadbi se osredotočamo na razbremenitev občutljivih področij ter splošno telesno stabilnost in gibljivost. Obiščite nas v BlackBox center, kjer vam bomo pomagali ohraniti zdrava stopala in preprečiti nastanek težav.
Odprava trna v peti zahteva kombinacijo konservativnih metod, ki so fizioterapija, protivnetna terapija, ortopetski vložki in nočne opornice. Učinkovit način zdravljenja je tudi s pomočjo terapije z udarnimi valovi, ki na podlagi umerjenih visokofrekvenčnih zvočnih valov ugodno deluje na tkivo.
Čas zdravljenja je odvisen od resnosti stanja in stopnje vnetja. Popolna odprava bolečine in normalizacija funkcije lahko traja od 3 do 6 mesecev. V kroničnih primerih je proces daljši in lahko traja tudi do 12 mesecev.
Kineziološka vadba pomaga odpraviti trn v peti z raztezanjem in krepitvijo plantarne fascije ter mečnih mišic, kar zmanjša napetost na petnico in izboljša biomehaniko stopala. Redne vaje sproščajo preobremenjena tkiva, krepijo mišice, ki podpirajo stopalni lok, ter izboljšujejo gibljivost gležnja. S tem se zmanjšajo bolečine, izboljša funkcionalnost stopala in prepreči ponovni nastanek težav.
Za preventivo pred trnom v peti poskrbite za nošenje ustrezne obutve z dobro oporo in oblazinjenjem, redno izvajajte raztezne in krepilne vaje za plantarno fascijo in mečne mišice ter ohranjajte zdravo telesno težo, da zmanjšate obremenitev na stopala. Izogibajte se dolgotrajnemu stanju ali teku na trdih površinah, uporabljajte ortopedske vložke, če je potrebno, in poskrbite za sproščanje mišic z masažo ali raztezanjem po napornih dejavnostih.
Viri:
Agyekum, E. K. in Ma, K. (2015). Heel pain: A systematic review. Chinese Journal of Traumatology, 18(03), 164–169. https://doi.org/10.1016/j.cjtee.2015.03.002
Davis, P. F., Severud, E. in Baxter, D. E. (1994). Painful Heel Syndrome: Results of Nonoperative Treatment. Foot & Ankle International, 15(10), 531–535. https://doi.org/10.1177/107110079401501002
Irving, D. B., Cook, J. L. in Menz, H. B. (2006). Factors associated with chronic plantar heel pain: a systematic review. Journal of Science and Medicine in Sport, 9(1), 11–22. https://doi.org/10.1016/j.jsams.2006.02.004
Kosmahl, E. M. in Kosmahl, H. E. (1987). Painful Plantar Heel, Plantar Fasciitis, and Calcaneal Spur: Etiology and Treatment. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 9(1), 17–24. https://doi.org/10.2519/jospt.1987.9.1.17
Li, R.-X., Ma, M., Xiao, X.-R., Xu, Y., Chen, X.-Y. in Li, B. (2016). Perimenopausal syndrome and mood disorders in perimenopause: prevalence, severity, relationships, and risk factors. Medicine, 95(32), e4466. https://doi.org/10.1097/MD.0000000000004466
Mohseni, M., Mabrouk, A. in Simon, L. V. (2024). Knee Dislocation. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470595/
Dunajska cesta 5
1000 Ljubljana