Spondiloza – kako si pomagati

Spondiloza je ena izmed najpogostejših degenerativnih bolezni hrbtenice, ki vpliva na milijone ljudi po vsem svetu.

Gre za naraven proces staranja, ki vključuje postopno obrabo struktur hrbtenice, vključno z medvretenčnimi ploščicami, sklepi in hrustančnim tkivom. Zaradi teh sprememb se sčasoma zmanjšuje gibljivost hrbtenice, pojavljajo se bolečine in drugi simptomi, ki lahko vplivajo na kakovost življenja posameznika. Čeprav je spondiloza večinoma povezana s starejšo populacijo, sodobni način življenja, ki vključuje dolgotrajno sedenje, premalo gibanja in nepravilno telesno držo, prispeva k njenemu pojavu tudi pri mlajših.

V tem članku bomo raziskali, kaj je spondiloza, zakaj je tako pogosta, kateri so njeni glavni vzroki, dejavniki tveganja, simptomi in metode zdravljenja. Prav tako bomo predstavili, kako lahko s preventivnimi ukrepi in pravilno vadbo zmanjšamo tveganje za razvoj te bolezni in izboljšamo stanje, če je že prisotna. V BlackBox centru ponujamo celostne kineziološke programe, ki so prilagojeni posameznikovim potrebam in stopnji degenerativnih sprememb.

Kaj je spondiloza in zakaj je tako pogosta?

Spondiloza je degenerativno stanje, ki vpliva na hrbtenico in njene ključne komponente, kot so medvretenčne ploščice, sklepi in vezi. Gre za proces, pri katerem se te strukture zaradi staranja ali preobremenitve postopoma obrabijo. Medvretenčne ploščice, ki služijo kot blažilci med vretenci, izgubijo svojo elastičnost in se stanjšajo. Prav tako lahko pride do sprememb v kostnem tkivu, kot so osteofiti (kostni izrastki), ki nastanejo kot posledica obrabe sklepov.

Eden izmed glavnih razlogov za pogostost spondiloze je naraven proces staranja. Z leti se strukture hrbtenice naravno spreminjajo, kar vodi v zmanjšanje gibljivosti in pojav bolečin. Poleg tega sodoben način življenja, ki pogosto vključuje sedeče delo, pomanjkanje telesne aktivnosti in nepravilno telesno držo, dodatno prispeva k razvoju te bolezni. Mlajši posamezniki se zaradi takšnega načina življenja vse pogosteje soočajo s težavami, povezanimi s spondilozo.

Poleg naravnih sprememb v hrbtenici se lahko spondiloza razvije tudi zaradi drugih dejavnikov, kot so ponavljajoče se poškodbe, fizična preobremenitev in genetska nagnjenost. Ti dejavniki skupaj ustvarijo pogoje za obrabo struktur hrbtenice in razvoj simptomov, ki vplivajo na posameznikovo gibljivost in udobje.

Vzroki za nastanek spondiloze

Spondiloza se razvije zaradi več dejavnikov, ki prispevajo k obrabi in degeneraciji hrbteničnih struktur. Nekateri od teh dejavnikov so naravni in neizogibni, drugi pa so povezani z načinom življenja in lahko nanje vplivamo. Glavni vzroki vključujejo:

Naravno staranje

Staranje je glavni vzrok za razvoj spondiloze. Sčasoma se medvretenčne ploščice, ki delujejo kot blažilci med vretenci, obrabijo in izgubijo elastičnost. To vodi v zmanjšanje prostora med vretenci, kar poveča pritisk na sklepe in vezi. Degenerativne spremembe v hrustančnem tkivu in pojav osteofitov so prav tako naraven del tega procesa.

Prekomerna telesna teža

Odvečna telesna teža povečuje obremenitev hrbtenice, zlasti na ledvenem delu. Medvretenčne ploščice in sklepi so pod dodatnim pritiskom, kar pospešuje njihovo obrabo. Pri posameznikih s prekomerno težo je tveganje za spondilozo znatno večje, saj je hrbtenica nenehno podvržena večji obremenitvi.

Ponavljajoči se gibi in preobremenitev

Fizični delavci in športniki so pogosto izpostavljeni ponavljajočim se gibom in preobremenitvi hrbtenice. Dolgotrajne obremenitve in ponavljajoči se gibi, kot so dviganje težkih bremen ali pogosti upogibi, lahko povzročijo mikro poškodbe, ki sčasoma privedejo do degenerativnih sprememb.

Poškodbe hrbtenice

Akutne poškodbe hrbtenice, kot so zlomi ali izpahi, lahko pustijo dolgotrajne posledice, ki pospešijo razvoj spondiloze. Tudi manjše poškodbe, ki ostanejo nezdravljene, lahko sčasoma vodijo do obrabe in degeneracije.

Genetska nagnjenost

Pri nekaterih posameznikih je zaradi dednih dejavnikov večja verjetnost za razvoj spondiloze. Genetska predispozicija lahko vpliva na strukturo hrbtenice, hitrost degenerativnih sprememb ali odpornost tkiv na obrabo.

Nezdrav življenjski slog

Sedeč način življenja, pomanjkanje telesne aktivnosti in slabe prehranske navade lahko pospešijo razvoj spondiloze. Pomanjkanje gibanja oslabi mišice, ki podpirajo hrbtenico, kar poveča obremenitev hrbteničnih struktur. Slaba telesna drža, bodisi med delom ali počitkom, prav tako prispeva k neenakomerni obrabi medvretenčnih ploščic in sklepov.

Kronična obremenitev in stres

Kronični stres, bodisi fizični ali psihološki, lahko prispeva k napetosti mišic okoli hrbtenice, kar sčasoma vodi v dodatno obrabo sklepov in vezi.

Dejavniki tveganja za nastanek spondiloze

Dejavniki tveganja za nastanek spondiloze vključujejo življenjske navade, starostne spremembe in okoljske vplive, ki povečujejo verjetnost razvoja degenerativnih sprememb v hrbtenici. Čeprav je spondiloza pogosto povezana z naravnim procesom staranja, lahko nekateri dejavniki bistveno pospešijo njeno napredovanje.

Sedeč način življenja

Eden glavnih dejavnikov tveganja za spondilozo je dolgotrajno sedenje, ki postaja vse bolj razširjeno zaradi sodobnega načina dela in prostega časa. Sedenje brez ustrezne podpore hrbtenice obremenjuje medvretenčne ploščice, kar sčasoma vodi v njihovo obrabo. Dodatno tveganje predstavlja neergonomska pisalna miza ali stol, ki povzroča dodatno nepravilno držo med delom.

Slaba telesna drža

Nepravilna telesna drža, bodisi med sedenjem, stojo ali spanjem, dodatno obremenjuje hrbtenico in pospešuje obrabo. Pri spanju brez ustrezne podpore za hrbtenico (na primer neprimerna vzmetnica ali vzglavnik) se lahko degenerativne spremembe pojavijo hitreje. Nezavedna drža pri vsakodnevnih dejavnostih, kot je nošenje težkih torb na eni strani, prav tako prispeva k nepravilni obremenitvi.

Pomanjkanje gibanja

Pomanjkanje telesne aktivnosti vodi v oslabitev mišic, ki podpirajo hrbtenico, ter zmanjšanje elastičnosti vezi in sklepov. To povzroči povečano obremenitev hrbteničnih struktur in poveča tveganje za poškodbe ter razvoj degenerativnih sprememb. Redna telesna aktivnost, kot so raztezne vaje ali krepitev jedrnih mišic, je ključnega pomena za preprečevanje obrabe.

Kajenje

Kajenje negativno vpliva na prekrvavitev hrbteničnih tkiv, kar upočasni regeneracijo in prispeva k hitrejši obrabi. Študije so pokazale, da imajo kadilci večje tveganje za razvoj degenerativnih bolezni hrbtenice, vključno s spondilozo, saj nikotin zmanjšuje pretok krvi do medvretenčnih ploščic in hrustanca.

Starost nad 40 let

Z leti se degenerativne spremembe naravno kopičijo. Po 40. letu starosti postanejo te spremembe izrazitejše, saj se medvretenčne ploščice tanjšajo, vezi izgubijo elastičnost, sklepi pa postanejo bolj obremenjeni. To pomeni, da se tveganje za spondilozo znatno poveča s staranjem, ne glede na druge dejavnike.

Druge navade in dejavniki

Kronični stres, slaba prehrana, genetske predispozicije in nepravilno ravnanje z obremenitvami, kot je nepravilno dvigovanje težkih bremen, dodatno prispevajo k tveganju za razvoj spondiloze.

Simptomi spondiloze

Simptomi spondiloze se razlikujejo glede na resnost in lokacijo degenerativnih sprememb. Čeprav so lahko sprva blagi in nezaznavni, se z napredovanjem bolezni pogosto poslabšajo in vplivajo na kakovost življenja.

Bolečine v hrbtenici

Bolečina je najpogostejši simptom spondiloze. Lokalizirana je na prizadetem delu hrbtenice, kot sta vratni ali ledveni del. Lahko je stalna, blaga ali občasna, vendar se pogosto poslabša med gibanjem, dolgotrajnim sedenjem ali po dolgotrajnem mirovanju.

Omejena gibljivost

Spondiloza vodi v zmanjšanje gibljivosti hrbtenice, kar se kaže kot togost, še posebej zjutraj ali po daljšem obdobju neaktivnosti. To lahko močno vpliva na vsakodnevne dejavnosti in sposobnost gibanja.

Sevanje bolečine

Če degenerativne spremembe prizadenejo živčne korenine, se bolečina lahko širi iz hrbtenice v okončine. Na primer, pri cervikalni spondilozi bolečina pogosto seva v roke, pri lumbalni pa v noge. To je pogosto povezano s stiskanjem živcev zaradi osteofitov ali hernijacije medvretenčnih ploščic.

Mravljinčenje in odrevenelost

Zaradi pritiska na živčne korenine lahko bolniki občutijo mravljinčenje, odrevenelost ali zbadanje v prizadetem delu telesa. Ti simptomi so običajno znak, da je živčni prenos moten.

Mišična oslabelost

Kronični pritisk na živce lahko povzroči mišično oslabelost, zlasti v rokah ali nogah. Pri hujših primerih lahko ta simptom omeji posameznikovo sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil.

Lokacija spondiloze

Spondiloza lahko prizadene kateri koli del hrbtenice, vendar so določeni deli zaradi obremenitev in gibanja bolj nagnjeni k degenerativnim spremembam.

Cervikalna spondiloza (vratni del)

Prizadene vratni del hrbtenice, kar lahko vodi do bolečin v vratu, ramenih in zgornjem delu hrbta. Pogosto so prisotni tudi glavoboli, ki so posledica napetosti v vratnih mišicah ali stiskanja živcev. Zaradi bližine živcev, ki oživčujejo roke, lahko bolečina seva v roke ali povzroči odrevenelost.

Torakalna spondiloza (prsni del)

Redkejša oblika, ki prizadene srednji del hrbtenice. Zaradi stabilnosti prsnega dela hrbtenice je to območje manj izpostavljeno degenerativnim spremembam. Ko se torakalna spondiloza razvije, lahko povzroči bolečine v srednjem delu hrbta, ki so pogosto povezane z obremenitvijo prsnih mišic.

Lumbalna spondiloza (križni del)

Najpogostejša oblika spondiloze, ki prizadene spodnji del hrbtenice. Lumbalna spondiloza lahko povzroči bolečine v križu, ki pogosto sevajo v zadnjico ali noge. Pri nekaterih bolnikih se pojavi stanje, imenovano išias, ki ga spremljajo ostre bolečine in mravljinčenje v nogah zaradi pritiska na ishiadični živec.

Kako diagnosticiramo spondilozo?

Pravilna in pravočasna diagnoza spondiloze je ključnega pomena za učinkovito zdravljenje in preprečevanje napredovanja bolezni. Proces diagnoze vključuje več korakov, katerih cilj je natančno prepoznati obseg in resnost degenerativnih sprememb ter izključiti druge možne vzroke za bolečine v hrbtenici.

Klinični pregled

Prvi korak pri diagnozi je klinični pregled, ki ga opravi zdravnik. Preverja se gibljivost hrbtenice, prisotnost bolečine, občutljivost na dotik in znaki pritiska na živčne korenine. Zdravnik oceni tudi držo, obseg gibanja in morebitne nevrološke motnje, kot so oslabelost mišic, odrevenelost ali mravljinčenje. Klinični pregled je temelj za določitev nadaljnjih diagnostičnih postopkov.

Rentgensko slikanje

Rentgenski posnetki hrbtenice so osnovna slikovna metoda za odkrivanje spondiloze. Pokažejo spremembe v kosteh, kot so zožene medvretenčne ploščice, kostni izrastki (osteofiti) in degeneracija sklepov. Rentgenske slike omogočajo zdravniku, da oceni napredovanje degenerativnih sprememb in njihovo lokalizacijo.

Magnetna resonanca (MRI)

Magnetna resonanca je naprednejša diagnostična metoda, ki omogoča podroben prikaz mehkih tkiv, kot so medvretenčne ploščice, živčne korenine in vezi. MRI je posebej koristna za ugotavljanje poškodb živcev, hernijacije medvretenčnih ploščic in drugih sprememb, ki jih rentgen ne more zaznati. Ta metoda je nepogrešljiva pri primerih, kjer so simptomi hudi ali kadar obstaja sum na stiskanje živcev.

Računalniška tomografija (CT)

CT omogoča podroben vpogled v kostne strukture hrbtenice. Gre za natančnejšo metodo kot rentgen, ki je uporabna pri kompleksnih primerih, kjer je potrebna boljša vizualizacija kostnih sprememb ali pri pripravi na kirurški poseg. CT je pogosto dopolnilna metoda za MRI ali rentgen.

Elektromiografija (EMG)

V nekaterih primerih zdravniki uporabijo elektromiografijo za oceno delovanja živcev. Ta metoda meri električno aktivnost mišic in pomaga ugotoviti, ali je pritisk na živčne korenine povzročil nevrološke težave, kot so oslabelost ali mravljinčenje.

Z združevanjem kliničnih ugotovitev in slikovnih preiskav zdravnik oblikuje natančno diagnozo in določi ustrezno zdravljenje.

Zdravljenje spondiloze

Zdravljenje spondiloze je odvisno od resnosti simptomov, lokacije degenerativnih sprememb in splošnega zdravstvenega stanja bolnika. Cilj zdravljenja je lajšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti in preprečevanje nadaljnjega poslabšanja. Pristopi vključujejo konzervativne metode, farmakološko zdravljenje in v redkih primerih kirurške posege.

Preventivna kineziološka vadba

Kineziološka vadba je ključni del obvladovanja spondiloze. Programi vključujejo vaje za krepitev mišic, ki podpirajo hrbtenico, izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečin. Vadba pogosto vključuje tudi tehnike za izboljšanje drže in povečanje stabilnosti hrbtenice.

Protibolečinska zdravila

Za obvladovanje bolečin zdravniki pogosto predpišejo nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), kot so ibuprofen, naproksen ali diklofenak. V hujših primerih se lahko predpišejo močnejša zdravila, kot so mišični relaksanti ali analgetiki. Protibolečinska terapija je namenjena kratkotrajnemu lajšanju simptomov in mora biti vedno kombinirana z drugimi metodami zdravljenja.

Injekcije kortikosteroidov

Kortikosteroidne injekcije se uporabljajo za zmanjšanje vnetja in bolečine v primerih, ko so simptomi hudi in omejujejo gibanje. Te injekcije se običajno aplicirajo neposredno v prizadeto območje, kot je epiduralni prostor. Čeprav so učinkovite, se uporabljajo le za kratkoročno obvladovanje simptomov.

Kirurški posegi

Kirurško zdravljenje spondiloze je redko potrebno in se uporablja le v primerih, ko druge metode ne prinesejo olajšanja ali kadar pride do resnega stiskanja živcev. Postopki vključujejo odstranjevanje kostnih izrastkov, sprostitev živčnih korenin ali stabilizacijo hrbtenice z implantati. Operacija je običajno zadnja možnost, ki se uporablja pri hudih primerih.

Spremembe življenjskega sloga

Zdravljenje pogosto vključuje prilagoditve življenjskega sloga, kot so izboljšanje drže, redna telesna aktivnost in vzdrževanje zdrave telesne teže. Zmanjšanje prekomerne telesne teže lahko znatno razbremeni hrbtenico in zmanjša bolečine.

Preventivna kineziološka vadba v BlackBox centru za spondilozo

Preventiva ima ključno vlogo pri obvladovanju spondiloze. V BlackBox centru ponujamo celostne kineziološke programe, ki so prilagojeni posameznikovim potrebam in stopnji degenerativnih sprememb. Ti programi vključujejo:

Krepitev mišic hrbtenice

Vadbe so osredotočene na stabilizacijo in zaščito hrbtenice z okrepitvijo mišic jedra in hrbteničnih stabilizatorjev. Močne mišice zmanjšujejo obremenitev sklepov in medvretenčnih ploščic.

Izboljšanje drže

Kineziologi učijo pravilne telesne drže in ozaveščajo o pravilnem gibanju pri vsakodnevnih dejavnostih. To zmanjša tveganje za nepravilno obremenitev hrbtenice.

Raztezne vaje

Raztezne vaje povečajo gibljivost in zmanjšajo togost, kar pomaga pri lajšanju bolečin in izboljšanju funkcionalnosti hrbtenice.

Vadba za jedro

Vadba vključuje vaje za trebušne mišice in mišice spodnjega dela hrbta, ki so ključne za podporo hrbtenice.

S pomočjo strokovnega vodenja kineziologov v BlackBox centru lahko zmanjšate tveganje za poslabšanje spondiloze in izboljšate kakovost svojega življenja.

Zaključek

Spondiloza je naraven proces staranja, ki ga je mogoče obvladovati s pravočasno diagnozo, pravilnim zdravljenjem in preventivnimi ukrepi. Redna telesna aktivnost, prilagojene vadbe in zdrave življenjske navade so ključni za preprečevanje napredovanja te bolezni. Če imate simptome spondiloze, se posvetujte s strokovnjaki, ki vam bodo pomagali najti najboljšo rešitev za vaše stanje in izboljšati kakovost življenja.

NAROČITE SE NA brezplačni POSVET!

Viri:

Gosens, T. in Hofstee, D.-J. (2009). Calcifying tendinitis of the shoulder: Advances in imaging and management. Current Rheumatology Reports, 11(2), 129–134. https://doi.org/10.1007/s11926-009-0018-0

Hughes, P. J. in Bolton-Maggs, B. (2002). Calcifying tendinitis. Current Orthopaedics, 16(5), 389–394. https://doi.org/10.1054/cuor.2002.0259

Lam, F., Bhatia, D., van Rooyen, K. in de Beer, J. F. (2006). Modern management of calcifying tendinitis of the shoulder. Current Orthopaedics, 20(6), 446–452. https://doi.org/10.1016/j.cuor.2006.09.005

Maruvada, S., Madrazo-Ibarra, A. in Varacallo, M. (2024). Anatomy, Rotator Cuff. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK441844/

Merolla, G., Bhat, M. G., Paladini, P. in Porcellini, G. (2015). Complications of calcific tendinitis of the shoulder: a concise review. Journal of Orthopaedics and Traumatology, 16(3), 175–183. https://doi.org/10.1007/s10195-015-0339-x

Umamahesvaran, B., Sambandam, S. N., Mounasamy, V., Gokulakrishnan, P. P. in Ashraf, M. (2018). Calcifying Tendinitis of Shoulder: A Concise Review. Journal of Orthopaedics, 15(3), 776–782. https://doi.org/10.1016/j.jor.2018.05.040

Ostali Blackbox članki