TELESNA DEJAVNOST IN SLADKORNA BOLEZEN
Redna telesne aktivnosti in njeno vzdrževanje je ključna za obvladovanje ravni glukoze v krvi in splošno zdravje pri posameznikih s sladkorno boleznijo.
Redna telesne aktivnosti in njeno vzdrževanje je ključna za obvladovanje ravni glukoze v krvi in splošno zdravje pri posameznikih s sladkorno boleznijo.
Vadba velja za pomembno sredstvo pri sladkorni bolezni, saj spodbuja kardiovaskularne koristi z zmanjšanjem tveganja za srčno-žilne bolezni in smrtnost, pomaga pri obvladovanju telesne mase in ohranja ustrezno raven glukoze v krvi, čemur pravimo tudi homeostaza[1]. Telesna neaktivnost in sedeče delo sta pomembna neodvisna dejavnika tveganja za srčno-žilne bolezni, diabetes tipa 2 in smrtnost iz vseh vzrokov.[2] Sistematični pregled literature na področju vadbe za bolnike s sladkorno boleznijo kot najboljše vadbeno sredstvo za izboljšanje in ohranjanje zdravstvenega stanja bolnikov priporoča kombinacijo aerobne vadbe in vadbe za moč.
Razlike med učinki samostojne aerobne vadbe in kombinirano vadbo so majhne, vendar pa je smiselno z vadbo nasloviti več gibalni in funkcionalnih sposobnosti, ki s pomembne za izboljšanje zdravstvenega stanja in počutja[3]. Vadba za moč je pri bolnikih z zmerno do hudo proliferativno retinopatijo kontraindicirana, sicer pa se za bolnike s sladkorno boleznijo priporoča intenzivna aerobna vadba krajšega trajanja[1]. V Blackbox centru naša ekipa kineziologov in fizioterapevtov z vami oblikuje individualno prilagojen program vadbe, ki vam bo izboljšal vaše zdravstveno stanje in počutje.
Študija iz leta 2004, ki je potekala v Združenem kraljestvu in je zajemala tako paciente s sladkorno boleznijo tipa 1 kot tudi tipa 2, je ugotovila, da je le 34% pacientov izvajalo neko obliko telesne aktivnosti, pri čemer je le 9% teh pacientov doseglo dovolj intenzivno vadbo za doseg velike spremembe srčnega utripa ali dihanja[4].
Telesna dejavnost je opredeljena kot vsako gibanje telesa, ki ga povzročajo skeletne mišice in vodi do porabe energije. Telesna dejavnost je splošen pojem, ki vključuje vse oblike dejavnosti, kot so hoja, kolesarjenje, igra, delo in druge aktivnosti[5]. Na drugi stran pa imamo vadbo, ki je opredeljena kot telesna aktivnost z organizirano strukturo in je načrtovana glede na zastavljene cilje z namenom izboljšanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti[6].
Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, pri kateri telo ne proizvaja dovolj insulina za uravnavanje ravni glukoze v krvi ali kjer proizvedeni insulin ne deluje učinkovito[7]. Sladkorno bolezen delimo na dve glavni vrsti:
Sladkorna bolezen tipa 1 (ang. IDDM), je avto imuna bolezen, pri kateri so beta celice Langerhausovih otočkov v trebušni slinavki uničene in telo ni sposobno proizvajati inzulina za uravnavanje ravni sladkorja v krvi. Za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1 je potrebno vseživljenjsko zdravljenje z insulinom. Pri sladkorni bolezni tipa 1 se pojavlja hiperglikemija (visok krvni sladkor) in motnje presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin[8]. Po ugotovitvah študije naj bi približno 5% vseh primerov diabetesa predstavlja diabetes tipa 1[9].
Sladkorna bolezen tipa 2 (ang. NIDDM predstavlja vsaj 90% vseh primerov diabetesa[10] in nastopi takrat, ko telo preneha proizvajati dovolj insulina za svoje potrebe ali postane odporno na učinek proizvedenega insulina. Stanje pri sladkorni bolezni tipa 2 se postopno spreminja in zahteva spremembe na področju prehrane, vadbe in življenjskega sloga v vseh fazah napredovanja. Večina bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 tekom življenja potrebuje farmakološko terapijo z peroralnimi zdravili in/ali insulinom.
Sladkorna bolezen predstavlja sodobno epidemijo, ki je povezana z dejavniki tveganja kot so prekomerna telesna teža, neaktivni življenjski slog in zgodovina bolezni v družini.
Eden od načinov za preprečevanje ali ohranjanje sladkorne bolezni je redna telesna aktivnost, ki je povezana z dolgotrajnimi učinki na srčno-žilno zdravje in posledično zmanjšano umrljivostjo.
Pozitivni učinki redne telesne aktivnosti so zmanjšana možnost nastanka srčno-žilnih bolezni in umrljivosti[19], boljši profil lipidov in endotelijska funkcija[20] ter izboljšana občutljivost na inzulin pri bolnikih z diabetesom[21].
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije za redno telesno dejavnost so veljajo tudi za bolnike s sladkorno boleznijo. Bolniki morajo izvajati srednje intenzivno telesno dejavnost najmanj 150 minut na teden ali visoko intenzivno telesno dejavnost najmanj 75 minut na teden. Obseg vadbe je lahko razdeljen tudi na več deset minut dolgih vadbenih enot tekom dneva s katerimi doseženo priporočljivo količino. Priporočila za izgubo telesne teže, kot enega od dejavnikov tveganja pri bolnikih s sladkorno boleznijo, navajajo 200-300 minut telesne dejavnosti na teden[26].
Ameriško združenje sladkornih bolnikov (ADA) priporoča:
Če se lahko gibate, bodite aktivni. Redno gibanje vpliva na dobre vrednosti sladkorja v krvi, saj telesnim celicam pomaga pri učinkovitejši uporabi inzulina1,2. Telesna aktivnost med drugim lahko izboljša tudi vrednosti holesterola2, izboljša krvni tlak3 in zniža telesno težo.
Če potrebujete motivacijo ali idejo, kako vadbo vključiti v svoje vsakdanje življenje imamo za vas nekaj nasvetov:
Preden se odločite za telesno aktivnost, se posvetujte s strokovnjaki na tem področju, da boste res dobro razumeli vpliv gibanja na raven sladkorja v krvi in vse potrebne ukrepe, ki jih morate sprejeti za ohranjanje varnosti in zdravja.
Dunajska cesta 5
1000 Ljubljana