Čeprav časovnice niso univerzalne, rehabilitacijo običajno razdelimo v tri glavne faze, ki imajo vsak svojo funkcijo:
- Zgodnja pooperativna faza (0–6 tednov)
V tej fazi je glavni cilj zmanjšati bolečino, preprečiti kontrakture, ohraniti gibljivost in postopno aktivirati ključne mišične skupine. Pomembno je, da pacient že v tem obdobju začne z osnovno aktivacijo mišic trupa in nog ter postopno uči pravilno hojo s pomočjo bergel ali hojce. Vsako gibanje mora biti nadzorovano in prilagojeno omejitvam, ki jih določi kirurg.
- Srednja faza rehabilitacije (6–12 tednov)
V tej fazi se začne bolj dinamična obremenitev kolčnega sklepa. Cilj je ponovna vzpostavitev hoje brez pripomočkov, krepitev mišic zadnjice in stegen, izboljšanje ravnotežja in začetek funkcionalnega gibanja, kot je vstajanje, obračanje, vstopi na stopnico ipd. Vadba mora biti dosledno prilagojena stanju posameznika in usmerjena v odpravo kompenzacijskih vzorcev, ki so se razvili pred ali po operaciji.
- Pozna faza – funkcionalna rehabilitacija (12+ tednov)
Ko bolečina ni več prisotna, še ne pomeni, da je rehabilitacija končana. V tej fazi je ključno popolno vračanje funkcije – tako mišične moči, gibljivosti kot koordinacije in stabilnosti. Vključuje naprednejšo vadbo, kot so počepi, izpadni koraki, hoja po neravnem terenu, stopnice, reakcijske naloge, ipd. Poseben poudarek je tudi na psihološkem zaupanju v gibanje, saj je strah pred padcem ali ponovnimi bolečinami pogost med starejšimi posamezniki.
V povprečju traja celoten proces od 3 do 6 mesecev, pri mlajših ali športno aktivnih posameznikih, ki se želijo vrniti na višjo raven zmogljivosti, tudi do 9 mesecev. Najpomembneje pa je, da rehabilitacija ne zaključi z odpustom iz fizioterapije, temveč se nadaljuje s kineziološko vadbo, ki gradi dolgoročno varnost, stabilnost in pripravljenost na realne obremenitve vsakdanjega življenja