5 najpogostejših poškodb pri tenisu

Tenis je izredno priljubljena igra z loparji, ki marsikomu krajša prosti čas celega leta, vendar pa je potrebo omeniti, da je izredno zahteven šport, ki ima specifične zahteve z vidika kondicijske priprave, pravilne tehnične izvedbe in prilagajanja na igralne situacije. Ne glede na to, ali ste rekreativni ali profesionalni teniški igralec morate biti izredno prilagodljivi v teniškem gibanju in udarjanju teniške žogice.

Kvaliteta in stil igre, igralni pogoji ter oprema določajo obremenitve, ki jih mora vaše telo prenašati med teniško igro. V primeru neustrezne kondicijske priprave se lahko pojavijo različne bolečine in celo poškodbe preobremenjenih mišic, tetiv in sklepov.

V nadaljevanju smo za vas pripravili predstavitev dejavnikov tveganja in mehanizme poškodb 5 najpogostejših poškodb pri tenisu ter vam predstavili koncepte vadb po najpogostejših teniških poškodbah v Blackbox centru.

Glavni del

Dejavnik tveganja se v medicinskem in zdravstvenem kontekstu opredeljuje kot karkoli, kar povečuje verjetnost ali izpostavljenost osebe ali skupnosti določenemu neželenemu zdravstvenemu dogodku. Vključujejo biološke, vedenjske, okoljske, genetske, socialne in druge faktorje, ki lahko prispevajo k nastanku poškodb. Spodaj so navedeni glavni dejavniki tveganja za nastanek najpogostejših poškodb pri tenisu.

Mehanizem poškodbe se nanaša na specifičen proces ali dogodek, ki vodi do nastanka poškodbe. Na primer, v športu lahko mehanizem poškodbe vključuje nenaden zasuk sklepa, udarec, preobremenitev mišic ali druge specifične gibalne dejavnosti, ki povzročijo škodo na mišicah, kosteh, sklepih ali drugih tkivih.

Razumevanje mehanizma poškodb omogoča boljše razumevanje narave poškodb, razvoj preventivnih strategij in učinkovitejše zdravljenje. Identifikacija mehanizma poškodbe je ključna pri diagnostiki, saj pomaga zdravnikom in strokovnjakom pri ugotavljanju vzrokov in načrtovanju ustreznih ukrepov zdravljenja.

tipične poškodbe pri tenisu

V tenisu se lahko pojavijo različne poškodbe in bolečine, ki so lahko posledica specifičnih gibanj, obremenitev in napačnih tehnik igranja. Nekateri dejavniki tveganja in mehanizmi poškodb v tenisu vključujejo:

    1. Ponavljajoči gibi:
      • Ponavljajoče se gibe, značilne za tenis, kot so udarci z loparjem, hitro premikanje po igrišču in serviranje, lahko povzročijo prekomerne obremenitve mišic in sklepov.
    2. Napačna tehnika:
      • Slaba tehnika izvajanja udarcev, zlasti pri serviranju in forehandu ali backhandu, lahko poveča tveganje za poškodbe.
    3. Podlaga igrišča:
      • Trde podlage, lahko povečajo obremenitev sklepov, kar lahko vodi do poškodb, zlasti v spodnjih okončinah.
    4. Intenzivnost treninga:
      • Prekomerna intenzivnost treninga in pomanjkanje ustrezne regeneracije lahko povečata tveganje za poškodbe.
    5. Oprema:
      • Nepravilno prilagojena ali obrabljena oprema, zlasti lopar, lahko prispeva k nepravilnim obremenitvam in poškodbam.
    6. Starost in fizična pripravljenost:
      • Nižja stopnja fizične pripravljenosti ali neprilagojena vadba glede na starost in stopnjo zrelosti lahko poveča tveganje za poškodbe.

5 najpogostejših poškodb pri tenisu in kineziološka obravnava

Lateralni epikondilitis (teniški komolec):

 

Vzrok poškodbe: Pogosto zaradi prekomerne obremenitve zapestja in podlakti pri izvajanju udarcev, zlasti backhanda.

Kineziološka obravnava: V praksi glede na tip tendinopatije v Blackbox centru uporabljamo različne pristope in metode. Ko se naše stranke soočajo z blažjimi oblikami tendinopatije, je počitek na začetku bistveno bolj učinkovit(»Wait and see« pristop) kot takojšna vadba s poudarkom na ekscentričnih obremenitvah. Vendar pa to ne pomeni, da vadbe za prizadeti del ne izvajamo, temveč krepimo ostale mišične skupine, dele telesa in gibalne sposobnosti, ki jih je potrebno izboljšati. 

V primeru, da gre za degenerativno tendinopatijo, se bo mesto poškodbe v začetni fazi bolje odzivalo na vaje s poudarkom na ekscentrični obremenitvi, taping in prečno frikcijo bolečega mesta.

Utesnitveni sindrom in poškodbe rotatorne manšete:

 

Vzrok poškodbe: Ponavljajoči gibi, mišična neravnovesja in anatomske značilnosti lahko pri veliki količini servisov povzročijo utesnitvni sindrom v rami in poškodbe rotatorne manšete v ramenskem sklepu. Pri mlajših igralcih se pogosto pojavlja tudi prenesena bolečina iz rotatorne manšete, kjer gre predvsem za prekomerno obremenjevanje mišic brez ustreznega počitka.

Kineziološka obravnava: V praksi se  obravnava utesnitvenega sindroma in bolečine rotatorne manšete v Blackbox centru prilagaja specifičnim gibalnim zahtevam tenis. Vključuje celostni pristop, ki združuje oceno gibanja, vaje gibljivosti in mobilnosti, analizo tehnike igranja tenisa ter preventivne strategije.

Poškodbe kolena:

 

Vzrok poškodbe: Hitre spremembe smeri in intenzivna gibanja na igrišču lahko povečajo tveganje za nastanek poškodb kolena, kot so poškodbe meniskusa, kolenskega vezi in tendinopatije.

Kineziološka obravnava: obravnava specifičnih poškodb kolena v tenisu vključuje različne pristope glede na dejavnike tveganja, mehanizme in mesto poškodbe. V Blackbox centru se najprej usmerimo na analizo gibanja in mobilizacijo sklepov. Ob ustrezni gibljivosti napredujemo h krepitvi spodnjega dela telesa in trupa ter lažjim spremembam smeri in skokom. Posamezno poškodbo kolena jemljemo izredno resno in pripravimo celosten program za vadbo po poškodbah.

Ahilova tetiva:

 

Vzrok poškodbe: Eksplozivna pospeševanja in hitre ustavitve v povezavi s spremembami smeri lahko povečajo tveganje za poškodbe Ahilove tetive. Pomembno je omeniti, da imata veliko vlogo igralna podlaga in ustrezna obutev igralca. V tenisu so najbolj pogoste delne ali polne rupture tetive in tendinopatije. 

Kineziološka obravnava: kadar gre za ahilarno tendinopatijo osrednjem delu tetive, v Blackbox centru izvajamo vadbo s poudarkom na ekscentričnih in izometričnih obremenitvah, kjer želimo tkivo obremeniti in spodbuditi regeneracijo ahilarne tetive. Pri tendinopatiji na narastišču ima vadba bistveno manjši učinek in se je potrebno poslužiti drugačnih postopkov.

Stresne frakture:

 

Vzrok poškodbe: Stresne frakture so mikro poškodbe kosti, ki nastanejo zaradi ponavljajočih se stresov in obremenitev, ki presegajo zmogljivosti kosti za obnovo. Pri tenisu so stresne frakture lahko povezane z intenzivnim gibanjem, eksplozivnimi pospeševanji in hitrimi ustavitvami ter ponavljajočimi se gibi, ki so značilne za ta šport. Pogosta mesta za nastanek stres fraktur kosti so stopala, golen, kolk in ledveni del hrbtenice (predvsem mlajši igralci).

Kineziološka obravnava: Naš kineziološki pristop temelji na vadbi za moč okrog prizadetega dela telesa, kjer želimo izboljšati mehanske značilnosti tkiva na področju poškodbe. Pri tem je pomembno razviti in ohranjati ustrezno mero gibljivosti. Poudarjamo, da so stresne frakture lahko posledica različnih dejavnikov, vključno s prekomerno obremenitvijo, nepravilno tehniko, pomanjkljivo opremo ali napačnimi gibalnimi vzorci. Za preprečevanje stresnih fraktur je ključnega pomena ustrezna telesna pripravljenost, vendar pa je potrebo izvesti analizo tehnika igranja, preveriti opremo in prilagoditi vadbeno intenzivnost z ustrezno dolgimi odmori.

V Blackbox centru delujemo strokovnjaki na področju gibanja, ki dajemo izredno velik poudarek na preventivi pred poškodbami. Zato vas želimo opomniti, da je za preprečevanje poškodb v tenisu izredno pomembno izvajati ustrezno ogrevanje, raztezanje, uporabljati pravilno tehniko in skrbeti za ustrezno fizično pripravljenost. Redni počitek, pravilna oprema in odziv telesa so ključni dejavniki za ohranjanje optimalne forme za igranje tenisa.

Takšni napotki se nanašajo še na mnoge druge športe in telesne dejavnosti. Zato jih je smiselno redno in dosledno upoštevati, saj se z njimi bistveno zmanjšate možnost ali se celo izognete marsikateri bolečini in poškodbi.

Ob pojavu bolečine ali poškodbe, ki ste jih utrpeli na teniškem igrišču, vam v Blackbox centru nudimo odlično vadbeno okolje, kjer delujejo vrhunski strokovnjaki s področja vadbe po poškodbah in kondicijske priprave teniških igralcev, ki vam bodo pomagali pri povratku na teniško igrišče in boljši kondicijski pripravljenosti.

Kazalo

NAROČITE SE NA brezplačni POSVET!
Kontaktne informacije
Delovni čas

LITERATURA:

  1. Fernandez, J., Mendez-Villanueva, A. in Pluim, B. M. (2006). Intensity of tennis match play. British journal of sports medicine, 40(5), 387–391.
  2. Fernandez-Fernandez, J., Sanz-Rivas, D. in Mendez-Villanueva, A. (2009). A review of the activity profile and physiological demands of tennis match play. Strength & Conditioning Journal, 31(4), 15-26.
  3. Filipčič, A. (2002). Tenis: treniranje. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
  4. Gomes, R. V., Coutts, A. J., Viveiros, L., in Aoki, M. S. (2011). Physiological demands of match-play in elite tennis: A case study. European Journal of Sport Science, 11(2), 105-109.
  5. Kovacs M. S. (2007). Tennis physiology: training the competitive athlete. Sports medicine (Auckland, N.Z.), 37(3), 189–198.
  6. Mendez-Villanueva, A., Fernandez-Fernandez, J., in Bishop, D. (2007). Exercise-induced homeostatic perturbations provoked by singles tennis match play with reference to development of fatigue. British journal of sports medicine, 41(11), 717–722.
  7. Reid, M., Quinn, A. and Crespo, M. 2003. Strength and Conditioning for Tennis.
Ostali Blackbox članki
Scroll to Top