POŠKODBA ZADNJE LOŽE - dejavniki tveganja

Poškodba zadnje stegenske mišice, pogosto imenovana tudi “zadnja loža”, je ena najpogostejših poškodb.

Poškodba zadnje stegenske mišice, pogosto imenovana tudi “zadnja loža”, je ena najpogostejših poškodb, s katero se soočajo športniki. Bolečina na zadnjem delu stegna pogosto omejuje ali celo onemogoča nadaljevanje telesne dejavnosti. Tveganje za tovrstne poškodbe povečujejo dejavniki, kot so mišična nesorazmerja, utrujenost in prejšnje poškodbe. Da bi zmanjšali tveganje za poškodbo, je ključno posvetiti pozornost preventivi. V Blackbox centru  smo pripravili članek, ki pojasnjuje, zakaj do teh poškodb prihaja, kako jih prepoznati in predvsem, kako se jih preventivno lotiti.

Anatomija zadnje stegenske mišice

Zadnjo stegensko mišico pogosto pogovorno poimenovano “zadnja loža” (ang. “hamstrings”) sestavljajo tri dvosklepne mišice, ki potekajo vzdolž zadnjega dela stegna:

 

  • biceps femoris (dvoglava stegenska mišica) 
    • sestavljena iz dolge in kratke glave
    • funkcija: upogib kolena in izteg kolka, zunanja rotacija goleni
  • semimembranosus (polopnasta mišica) 
    • funkcija: stabilizacija kolena in notranja rotacija goleni, primik in notranja rotacija kolka
  • semitendinosus (polkitasta mišica)
    • funkcija: notranja rotacija goleni, valgusna stabilnost kolena

 

Vse mišice, z izjemo kratke glave bicepsa ki izvira iz zadnje strani stegnenice, izvirajo iz sednične grče kolčnice (spodnji del medenice) in potekajo čez koleno do spodnjega dela noge. Semimembranosus in semitendinosus se pripenjata na medialno stran goleni, biceps femoris pa se pripenja na lateralno stran goleni in mečnico. Zaradi izvora in narastišč je temeljna funkcija mišic upogib kolena in izteg kolka. Pri vseh, razen pri kratki glavi bicepsa, gre za dvosklepne mišice kar pomeni, da je izteg kolka odvisen od položaja kolena. Pri (skoraj) iztegnjenemu položaju kolena dosega mišica najbolj optimalno razmerje sila-dolžina.

Mehanizem poškodbe

Poškodbe zadnje stegenske mišice v osnovi delimo na dve skupini:

  • kronične poškodbe (tendinopatije)
  • akutne poškodbe (natrganine)

Rupture (natrganine) mišice so lahko delne ali popolne. Do natrganin pride, kadar na mišična vlakna delujejo sile, ki jih mišica ne more prenesti (prevelike sile) oziroma so mišična vlakna v prekomernem raztegu glede na silo, ko deluje na njih.

Glede na vrsto poškodbe ločimo dva mehanizma:

  • poškodba zaradi hitrega teka (šprint) 
  • najpogosteje pride do poškodbe v končnem delu faze zamaha med tekom. Pred stikom stopala s podlago mora zadnja stegenska mišica namreč ekscentrično nadzorovati hitrost iztega kolena. Takrat je mišica v najbolj iztegnjenem položaju. Hkrati mora mišica v zelo kratkem času spremeniti ekscentrično funkcijo v koncentrično – tj. da nadzira izteg kolka, ki je normalen cikel teka.
  • v fazi prehoda iz ekscentrične v koncentrično funkcijo je mišica najbolj občutljiva na poškodbe
  • najpogosteje se poškoduje biceps femoris
  • poškodba zaradi pretiranega počasnega raztega
    (športi, kjer se dosegajo maksimalni raztegi v velikih amplitudah gibanja kot npr. ples, in ritmična gimnastika)
    • poškoduje se proksimalen del narastišča zadnje stegenske mišice
    • najpogosteje je poškodovana mišica semimembranosus

Simptomi in diagnostika

Če sumite na poškodbo zadnje stegenske mišice, je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom. Poškodbo lahko prepoznate po značilni ostri in pekoči bolečini, ki pogosto prepreči nadaljevanje telesne dejavnosti. Simptomi so odvisni od vrste in mesta poškodbe, pri čemer ločimo med proksimalnimi in distalnimi poškodbami. Akutno natrganje mišice se lahko razlikuje po resnosti – gre lahko za popolno ali delno rupturo. Pri večjih poškodbah je pogosto prisoten tudi zvok ‘poka’, na mestu poškodbe pa lahko nastane hematom.

 

Najpogostejši simptomi, ki spremljajo poškodbo zadnje stegenske mišice so:

  • bolečina v mirovanju
  • pekoča bolečina ob nastanku poškodbe
  • podplutba in oteklina kot posledica vnetja
  • bolečina na dotik
  • omejena gibljivost
  • slabša mišična moč

 

Za potrditev poškodbe in določitev njene resnosti je ključen klinični pregled pri zdravniku, po potrebi pa se uporabijo tudi slikovne metode, kot so MRI, rentgen ali ultrazvok.

 

Glede na resnost poškodbe se te delijo na tri stopnje [1]:

  • stopnja 1 – blago mišično natrganje (nateg), pri katerem je prizadetih 5% mišičnih vlaken
  • stopnja 2 – delno mišično natrganje, kjer je poškodovanih 5% – 50% mišičnih vlaken
    (večina poškodb pade v kategorijo prve in druge stopnje)
  • stopnja 3 – popolno mišično natrganje (popolna ruptura), kjer je poškodovanih več kot 50% mišičnih vlaken (poškodbe 3. stopnje so redkejše)

Dejavniki tveganja za nastanek poškodbe

Poznamo spremenljive in nespremenljive dejavnike, ki lahko povečajo tveganje za nastanek poškodbe [2,3].

 

Nespremenljivi dejavniki:

  • prejšnja poškodba – prejšnja poškodba je eden izmed vodilnih dejavnikov tveganja, saj dolgotrajno poveča dovzetnost za ponovitev enake poškodbe. Tveganje je 2 do 4-krat višje za ponovno poškodbo.
  • starost – tveganje narašča s starostjo.
  • spol – pri moških se tveganje za akutno poškodbo poveča za 64% v primerjavi z ženskami.

Spremenljivi dejavniki:

    • mišično nesorazmerje (več vrst kriterijev)
      • šibkost mišice – manjša mišična jakost in vzdržljivost poveča tveganje za poškodbo. Športniki, ki so pri testu enonožni most zadnje lože dosegli 20 dvigov ali manj, so utrpeli več poškodb zadnje stegenske mišice [4]. 
      • asimetrija – nesorazmerje moči glede na stran telesa. Razlika v jakosti leve in desne strani naj ne bi bila večja od 15%.
      • medmišično razmerje [5] – razmerje med agonisti (sprednja stegenska mišica) in antagonisti (zadnja stegenska mišica)
        • koncentrično razmerje jakosti (ang. HQR – “hamstring quadriceps ratio”) – razmerje manjše od 0.48 poveča tveganje za poškodbo
        • ekscentrična jakost zadnje stegenske mišice in koncentrična jakost sprednje stegenske mišice (ang. FCR – “functional control ratio”) – razmerje manjše od 0.70 povezano s povečanim tveganjem za poškodbo
        • znotrajmišično razmerje zadnje stegenske mišice – razmerje med ekscentrično in koncentrično jakostjo mora biti večje od 20%.
    • utrujenost – utrujenost povzroči okvaro proprioceptivnega sistema, kar lahko vodi do napačnega zaznavanja dolžine zadnje lože stegna med utrujenostjo. Zaradi tega se lahko zdi, da je po dolgotrajnem teku zadnja stegenska mišica v prekomerno iztegnjenem položaju, kar lahko pripelje do makroskopskih poškodb (delna natrganja mišice).
    • manjša gibljivost sprednje in zadnje stegenske mišice
  • manjša gibljivost upogibalk kolka
  • neprimerno ogrevanje – velikokrat se poškodbe zgodijo zaradi nezadostnega ogrevanja. Predvsem pred hitrim tekom in šprinti je nujno potrebno ogrevanje, kjer se mišice in kite pripravi na večjo obremenitev.
  • nezadostna stabilnost trupa

 

Višina, teža in indeks telesne mase naj ne bi vplivale na pojav poškodb.

 

Mišična nesorazmerja predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za poškodbe. Ena študija je pokazala, da pravočasno preventivno ukrepanje pri športnikih z zaznanim mišičnim nesorazmerjem zmanjša pogostost poškodb na 5,7 %. Nasprotno pa je v skupini, kjer nesorazmerje ni bilo sistematično odpravljeno, pogostost poškodb dosegla 16,5 % [5]. Velik pomen ima pri poškodbi zadnje stegenske mišice torej preventivna vadba.

V Blackbox centru se zavedamo, kako pomembna je preventiva za vse, ki se ukvarjajo s športom ali skrbijo za svoje zdravje. Zato smo razvili posebno preventivno vadbo, ki vam pomaga okrepiti mišice in zmanjšala tveganje za nastanek poškodb.

Pri nas boste:

    • Krepili zadnjo stegensko mišico z vajami, ki jo obremenjujejo v obeh fazah gibanja – tako pri krajšanju kot podaljševanju mišice (ekscentrično in koncentrično).
    • Enakomerno krepili levo in desno stran telesa ne glede na vaše morebitne unilateralne zahteve športa
    • Krepili mišice trupa, ki dajejo telesu podporo
  • izboljšali propriocepcijo telesa in ravnotežje
  • krepili moč mišic celega telesa, saj želimo telo najbolje pripraviti na zahteve okolja

Verjamemo v celostno obravnavo, saj mora telo delovati usklajeno, da ostane zdravo in močno. Poleg preventivnih vadb ponujamo tudi specifične programe za športnike, kjer prilagodimo treninge glede na njihove tekmovalne cilje. V Blackbox centru skrbimo za vas in vaše telo, da boste pripravljeni na vse izzive, ki vas čakajo.

Zaključek

Poškodba zadnje stegenske mišice je resna in pogosta težava, s katero se soočajo športniki. Razumevanje anatomije, dejavnikov tveganja in mehanizmov poškodb je ključno za preprečevanje nadaljnjih zapletov. Pomembno je, da se športniki zavedajo tveganj, povezanih z mišičnimi nesorazmerji, utrujenostjo in prejšnjimi poškodbami, ter da izvajajo preventivne vaje, ki krepijo stabilnost in simetrijo mišic. S pravilnim pristopom k preventivi lahko športniki zmanjšajo tveganje za ponovne poškodbe ter se varno in učinkovito vrnejo k svojim aktivnostim. V Blackbox centru smo pripravljeni, da vam pomagamo z ustreznimi preventivnimi programi, ki bodo prispevali k vašemu varnemu in zdravemu športnemu udejstvovanju.

Kazalo

NAROČITE SE NA brezplačni POSVET!
Kontaktne informacije
Delovni čas

Literatura: 

1 – P. Peetrons, “Ultrasound of muscles,” European Radiology, vol. 12, no. 1, pp. 35–43, Oct. 2001, doi: https://doi.org/10.1007/s00330-001-1164-6.

 

2 – L. N. Erickson and M. A. Sherry, “Rehabilitation and return to sport after hamstring strain injury,” Journal of Sport and Health Science, vol. 6, no. 3, pp. 262–270, Sep. 2017, doi: https://doi.org/10.1016/j.jshs.2017.04.001.

3 – W. H. Meeuwisse, H. Tyreman, B. Hagel, and C. Emery, “A Dynamic Model of Etiology in Sport Injury: The Recursive Nature of Risk and Causation,” Clinical Journal of Sport Medicine, vol. 17, no. 3, pp. 215–219, May 2007, doi: https://doi.org/10.1097/jsm.0b013e3180592a48.

 

4 – G. Freckleton, J. Cook, and T. Pizzari, “The predictive validity of a single leg bridge test for hamstring injuries in Australian Rules Football Players,” British Journal of Sports Medicine, vol. 48, no. 8, pp. 713–717, Aug. 2013, doi: https://doi.org/10.1136/bjsports-2013-092356.

 

5 – J.-L. Croisier, S. Ganteaume, J. Binet, M. Genty, and J.-M. Ferret, “Strength Imbalances and Prevention of Hamstring Injury in Professional Soccer Players,” The American Journal of Sports Medicine, vol. 36, no. 8, pp. 1469–1475, Aug. 2008.



Ostali Blackbox članki
Scroll to Top