POŠKODBA ZADNJE LOŽE - dejavniki tveganja
Poškodba zadnje stegenske mišice, pogosto imenovana tudi “zadnja loža”, je ena najpogostejših poškodb.
Poškodba zadnje stegenske mišice, pogosto imenovana tudi “zadnja loža”, je ena najpogostejših poškodb.
Poškodba zadnje stegenske mišice, pogosto imenovana tudi “zadnja loža”, je ena najpogostejših poškodb, s katero se soočajo športniki. Bolečina na zadnjem delu stegna pogosto omejuje ali celo onemogoča nadaljevanje telesne dejavnosti. Tveganje za tovrstne poškodbe povečujejo dejavniki, kot so mišična nesorazmerja, utrujenost in prejšnje poškodbe. Da bi zmanjšali tveganje za poškodbo, je ključno posvetiti pozornost preventivi. V Blackbox centru smo pripravili članek, ki pojasnjuje, zakaj do teh poškodb prihaja, kako jih prepoznati in predvsem, kako se jih preventivno lotiti.
Zadnjo stegensko mišico pogosto pogovorno poimenovano “zadnja loža” (ang. “hamstrings”) sestavljajo tri dvosklepne mišice, ki potekajo vzdolž zadnjega dela stegna:
Vse mišice, z izjemo kratke glave bicepsa ki izvira iz zadnje strani stegnenice, izvirajo iz sednične grče kolčnice (spodnji del medenice) in potekajo čez koleno do spodnjega dela noge. Semimembranosus in semitendinosus se pripenjata na medialno stran goleni, biceps femoris pa se pripenja na lateralno stran goleni in mečnico. Zaradi izvora in narastišč je temeljna funkcija mišic upogib kolena in izteg kolka. Pri vseh, razen pri kratki glavi bicepsa, gre za dvosklepne mišice kar pomeni, da je izteg kolka odvisen od položaja kolena. Pri (skoraj) iztegnjenemu položaju kolena dosega mišica najbolj optimalno razmerje sila-dolžina.
Poškodbe zadnje stegenske mišice v osnovi delimo na dve skupini:
Rupture (natrganine) mišice so lahko delne ali popolne. Do natrganin pride, kadar na mišična vlakna delujejo sile, ki jih mišica ne more prenesti (prevelike sile) oziroma so mišična vlakna v prekomernem raztegu glede na silo, ko deluje na njih.
Glede na vrsto poškodbe ločimo dva mehanizma:
Če sumite na poškodbo zadnje stegenske mišice, je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom. Poškodbo lahko prepoznate po značilni ostri in pekoči bolečini, ki pogosto prepreči nadaljevanje telesne dejavnosti. Simptomi so odvisni od vrste in mesta poškodbe, pri čemer ločimo med proksimalnimi in distalnimi poškodbami. Akutno natrganje mišice se lahko razlikuje po resnosti – gre lahko za popolno ali delno rupturo. Pri večjih poškodbah je pogosto prisoten tudi zvok ‘poka’, na mestu poškodbe pa lahko nastane hematom.
Najpogostejši simptomi, ki spremljajo poškodbo zadnje stegenske mišice so:
Za potrditev poškodbe in določitev njene resnosti je ključen klinični pregled pri zdravniku, po potrebi pa se uporabijo tudi slikovne metode, kot so MRI, rentgen ali ultrazvok.
Glede na resnost poškodbe se te delijo na tri stopnje [1]:
Poznamo spremenljive in nespremenljive dejavnike, ki lahko povečajo tveganje za nastanek poškodbe [2,3].
Nespremenljivi dejavniki:
Spremenljivi dejavniki:
Višina, teža in indeks telesne mase naj ne bi vplivale na pojav poškodb.
Mišična nesorazmerja predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za poškodbe. Ena študija je pokazala, da pravočasno preventivno ukrepanje pri športnikih z zaznanim mišičnim nesorazmerjem zmanjša pogostost poškodb na 5,7 %. Nasprotno pa je v skupini, kjer nesorazmerje ni bilo sistematično odpravljeno, pogostost poškodb dosegla 16,5 % [5]. Velik pomen ima pri poškodbi zadnje stegenske mišice torej preventivna vadba.
V Blackbox centru se zavedamo, kako pomembna je preventiva za vse, ki se ukvarjajo s športom ali skrbijo za svoje zdravje. Zato smo razvili posebno preventivno vadbo, ki vam pomaga okrepiti mišice in zmanjšala tveganje za nastanek poškodb.
Pri nas boste:
Verjamemo v celostno obravnavo, saj mora telo delovati usklajeno, da ostane zdravo in močno. Poleg preventivnih vadb ponujamo tudi specifične programe za športnike, kjer prilagodimo treninge glede na njihove tekmovalne cilje. V Blackbox centru skrbimo za vas in vaše telo, da boste pripravljeni na vse izzive, ki vas čakajo.
Poškodba zadnje stegenske mišice je resna in pogosta težava, s katero se soočajo športniki. Razumevanje anatomije, dejavnikov tveganja in mehanizmov poškodb je ključno za preprečevanje nadaljnjih zapletov. Pomembno je, da se športniki zavedajo tveganj, povezanih z mišičnimi nesorazmerji, utrujenostjo in prejšnjimi poškodbami, ter da izvajajo preventivne vaje, ki krepijo stabilnost in simetrijo mišic. S pravilnim pristopom k preventivi lahko športniki zmanjšajo tveganje za ponovne poškodbe ter se varno in učinkovito vrnejo k svojim aktivnostim. V Blackbox centru smo pripravljeni, da vam pomagamo z ustreznimi preventivnimi programi, ki bodo prispevali k vašemu varnemu in zdravemu športnemu udejstvovanju.
Literatura:
1 – P. Peetrons, “Ultrasound of muscles,” European Radiology, vol. 12, no. 1, pp. 35–43, Oct. 2001, doi: https://doi.org/10.1007/s00330-001-1164-6.
2 – L. N. Erickson and M. A. Sherry, “Rehabilitation and return to sport after hamstring strain injury,” Journal of Sport and Health Science, vol. 6, no. 3, pp. 262–270, Sep. 2017, doi: https://doi.org/10.1016/j.jshs.2017.04.001.
3 – W. H. Meeuwisse, H. Tyreman, B. Hagel, and C. Emery, “A Dynamic Model of Etiology in Sport Injury: The Recursive Nature of Risk and Causation,” Clinical Journal of Sport Medicine, vol. 17, no. 3, pp. 215–219, May 2007, doi: https://doi.org/10.1097/jsm.0b013e3180592a48.
4 – G. Freckleton, J. Cook, and T. Pizzari, “The predictive validity of a single leg bridge test for hamstring injuries in Australian Rules Football Players,” British Journal of Sports Medicine, vol. 48, no. 8, pp. 713–717, Aug. 2013, doi: https://doi.org/10.1136/bjsports-2013-092356.
5 – J.-L. Croisier, S. Ganteaume, J. Binet, M. Genty, and J.-M. Ferret, “Strength Imbalances and Prevention of Hamstring Injury in Professional Soccer Players,” The American Journal of Sports Medicine, vol. 36, no. 8, pp. 1469–1475, Aug. 2008.
Dunajska cesta 5
1000 Ljubljana