AHILOVA TETIVA – vzroki, simptomi in preventiva

Ahilova tetiva je ena najmočnejših tetiv v telesu, ki povezuje mečne mišice s petnico in omogoča hojo, tek ter zagotavlja stabilnost gležnja.

Zaradi svoje obremenjenosti in specifične anatomske vloge je pogosto izpostavljena poškodbam, ki se najpogosteje pojavijo pri intenzivnih športnih dejavnostih, nenadnih spremembah gibanja ali dolgotrajni preobremenitvi. V članku BlackBox centra bomo raziskali, zakaj je Ahilova tetiva tako pomembna, katere vrste poškodb se lahko pojavijo in kako jih preprečiti s pravočasno oskrbo. Vabimo vas, da odkrijete, kako lahko z ustrezno vadbo ohranite moč in zdravje svoje Ahilove tetive ter zmanjšate tveganje za poškodbe.

AHILOVA TETIVA

Ahilova tetiva, znana tudi kot petna tetiva, je največja tetiva v človeškem telesu. Dolga je okoli 15 centimetrov in igra ključno vlogo pri gibanju stopala, hoji, teku in skakanju. Sestavljena je iz močnih kolagenski vlaken večinoma kolagen tipa I., ki zagotavlja visoko trdnost in elastičnost.

Tetiva povezuje mišico gastrocnemius in soleus s petno kostjo. Skupaj tvorita mišično skupino imenovano triceps surae, ki je odgovorna za plantarni upogib stopala. Prav tako sodeluje pri upogibu kolenskega sklepa. Ahilova tetiva ima razmeroma slabšo oskrbo s krvjo, predvsem v srednjem delu, kar prispeva k daljšemu časi celjenja v primeru poškodb.

Zaradi vsakodnevnih izpostavljenosti velikim obremenitvam je nagnjena k poškodbam, kot so natrganine, vnetja (tendinitis) in degenerativne spremembe (tendinoza).

RUPTURA AHILOVE TETIVE

Ruptura Ahilove tetive je resna poškodba, pri kateri lahko pride do delne ali popolne pretrganine tetive. Pogosta je pri športno aktivnih posameznikih, ki se ukvarjajo s športi z nenadnimi spremembami smeri, pospeški ali skoki, kot so nogomet, košarka ali tenis.

Najpogosteje se pretrga na svojem srednjem delu, približno 2-6 cm nad mestom, kjer se pritrjuje na petno kost. Ta predel je najbolj dovzeten na poškodbe zaradi slabše prekrvavitve, saj zmanjšuje regenerativne sposobnosti tetive in povečuje njeno občutljivost na obremenitve.

Pri rupturi Ahilove tetive je hoja omejena, saj bo stopalo izgubilo moč za odriv na prste, zato bo hoja nestabilna in šepava. Priporočeno je, da se pri rupturi tetive ne poskuša hoditi brez ustrezne imobilizacije ali zdravljenja, saj se lahko poškodba poslabša ali oteži kasnejše okrevanje.

SIMPTOMI RUPTURE AHILOVE TETIVE

Ob poškodbi rupture Ahilove tetive poškodovanci navajajo naslednje zelo značilne simptome:

Nenaden občutek poka ali udarca.

Ostra bolečina: intenzivna bolečina v spodnjem delu meč ali nad peto, ki je najmočnejša takoj po poškodbi. Včasih se bolečina kasneje nekoliko zmanjša in ustvari lažen občutek manjše poškodbe.
Omejena funkcionalnost: odriv na prst postane nemogoč.
Vidna deformacija: občutimo ali opazimo vdolbino v tetivi.
Oteklina in modrice: območje hitro oteče in v nekaj urah se lahko razvijejo modrice v okolici gležnja in petne kosti.
Šepava hoja ali nezmožnost hoje: pri popolni rupturi hoja brez pomoči običajno ni možna.

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA RUPTURO AHILOVE TETIVE

Nekatere osebe so zaradi spodaj navedenih dejavnikov tveganja bolj izpostavljene tveganju za rupturo Ahilove tetive:

- Starost: osebe starejše od 30 let so bolj izpostavljene rupturam Ahilove tetive, saj se elastičnost in trdnost tetive zmanjšata.
- Spol: bolj so nagnjeni moški, predvsem zaradi večjega vključevanj v intenzivne športne aktivnosti.
- Športne aktivnosti: športi z nenadnimi spremembami smeri, skoki ali pospeški, kot so nogomet, košarka, tenis in rokomet, predstavljajo višje tveganje.
- Preobremenitev: dolgotrajni ali pretirani treningi brez ustrezne regeneracije lahko oslabijo tetivo in povečajo možnost poškodb.
- Neustrezno ogrevanje in raztezanje: pomanjkljivo ogrevanje pred vadbo zmanjša prožnost tetive.
- Predhodne poškodbe tetive: vnetja in degenerativne spremembe povečajo verjetnost rupture.
- Uporaba določenih zdravil: dolgotrajna uporaba kortikosteroidov ali nekaterih antibiotikov (fluorokinolonov) lahko oslabi tetivo.
- Nenadna povečana telesna aktivnost: osebe, ki se po daljšem obdobju neaktivnosti nenadoma lotijo intenzivnega treninga.
- Slaba obutev: nošenje neustrezne ali obrabljene športne obutve lahko poveča obremenitve na Ahilovo tetivo.
- Prekomerna telesna teža: dodatna teža poveča pritisk na tetivo in s tem poveča možnost za poškodbo.
- Slabša prekrvavitev tetive.

Zmanjšanje dejavnikov tveganja, kot so pravilna priprava na športne aktivnosti, raztezanje, krepitev mišic in ustrezna regeneracija, je ključno za ohranjanje zdravja Ahilove tetive.

REHABILITACIJA AHILOVE TETIVE

DIAGNOZA AHILOVE TETIVE

Diagnoza rupture Ahilove tetive temelji na kombinaciji kliničnega pregleda, anamneze in po potrebi slikovnih preiskav.

Anamneza

Oseba opisuje simptome, kot so nenaden občutek pokanja ali udarca, ostra bolečina, težave pri hoji itd.

Klinični pregled

Izvedba Thompsonovega testa (zdravnik stisne mečne mišice in ob rupture Ahilove tetive ne opazimo gibanja stopala).
Otipljiva je vdolbina tetive, običajno 2-6 cm nad petno kostjo.
Preveri se tudi odriv posameznika na prste, ki je ob rupturi skoraj nemogoč.

Slikovna diagnostika

Ob popolnoma nejasni diagnozi se izvede ultrazvok in magnetna resonanca.

Diagnoza je običajno jasna na podlagi kliničnega pregleda in anamneze, slikovne preiskave pa se uporabljajo za potrditev in natančnejšo oceno poškodbe. Hitro prepoznavanje rupture je ključno za uspešno zdravljenje in preprečevanje dolgoročnih zapletov.

OPERACIJA AHILOVE TETIVE

Odločitev za operativno ali konservativno zdravljenje rupture Ahilove tetive temelji na več dejavnikih, ki vključujejo starost, vrsto poškodbe, fizično kondicijo in predvidene aktivnosti po okrevanju.

Ko se odločijo za operativno zdravljenje upoštevajo naslednje dejavnike:

Popolna ruptura tetive: ob popolnem pretrganju tetive je operacija pogosto edina možnost za ponovno povezavo vlaken in zagotavljanje pravilnega celjenja.
Stara poškodba: pri dolgotrajnih rupturah, kjer konservativno zdravljenje ni prineslo rezultatov, se pogosto odloči za operacijo.
Visoko intenzivni športi ali poklicne dejavnosti: za posameznike, ki se ukvarjajo s fizično zahtevnimi aktivnostmi, kot so športniki ali težki fizični delavci, je operacija pogosto priporočena, saj omogoča hitrejšo in stabilnejšo obnovitev funkcionalnosti tetive.
Povečano tveganje za ponovitev: operacija je boljša izbira oseb, ki imajo povečano tveganje za ponovitev.

Pri delni rupturi, starejših osebah s slabšim splošnim zdravje in pri osebah, ki niso redno športno aktivni se navadno ne odločajo za operativno zdravljenje.

POTEK REHABILITACIJE AHILOVE TETIVE

Ne glede na izbiro zdravljenja je rehabilitacija dolgotrajen proces, ki vključuje več faz:

Imobilizacija: po operaciji ali konservativnem zdravljenju se običajno uporablja ortoza ali opornica.
Fizioterapija: cilj je postopno obnoviti gibljivost gležnja, moč mišic in fleksibilnost Ahilove tetive. Fizioterapija se osredotoča na postopno obremenjevanje tetive, navadno do bolečine za povečanje vzdržljivosti in moči tetive.
Preventivna kineziološka vadba: sledi dolgoročna vadba za krepitev gležnja in zmanjšanje tveganja za ponovne poškodbe.

V Blackbox centru ponujamo preventivno vadbo, posebej prilagojeno za preprečevanje poškodb Ahilove tetive. Naši strokovnjaki so usposobljeni za individualni pristop, ki upošteva specifične potrebe in cilje posameznika. S pomočjo natančno zasnovane vadbe, ki vključuje krepitev, raztezanje in izboljšanje stabilnosti, zmanjšujemo tveganje za poškodbe ter spodbujamo dolgoročno zdravje in gibljivost tetive. Cilj naše vadbe je izboljšati funkcionalnost in zmanjšati obremenitve, ki lahko privedejo do poškodb.

Vadbeni kineziološki program za preventivo pred poškodbo Ahilove tetive sestavlja vaje za:

Krepitev mečnih mišic in stabilizatorjev gležnja: močne mišice pomagajo zmanjšati napetost in obremenitev Ahilove tetice, kar zmanjša možnost za rupturo.
Izboljšanje gibljivosti in fleksibilnosti: raztezne vaje za Ahilovo tetivo zmanjšujejo togost in omogočajo boljši pretok krvi, kar pripomore k večji prožnosti tetive.
Izboljšanje propriocepcije in ravnotežja: krepitev propriocepcije (zavedanja telesa v prostoru) zmanjšuje tveganje za poškodbe pri nepričakovanih gibih ali padcih.

Postopna obremenitev tetive: postopno uvajanje aktivnosti z manj stresa na tetivo omogoča njeno prilagoditev na vsakodnevne in športne obremenitve.

Vabimo vas v Blackbox center, da se nam pridružite in se z nami posvetujete o vaših potrebah ter prilagojeni vadbi, ki vam bo omogočila ohraniti aktivnost brez omejitev.

VAJE ZA AHILOVO TETIVO

Pripravili smo vam pet vaj za preventivo pred poškodbami Ahilove tetive.

Dvigi na stopnici z utežjo

Opis: Z utežmi v obeh rokah stopite na rob stopnice tako, da pete stopala gledajo čez rob. Dvignite se na prste, da so pete višje od prstov na nogi. Nato se spustite s petami navzdol proti tlom, da je peta nižje od stopnice. Gib izvajamo v celotnem obsegu stopala.
Cilj: krepitev mečnih mišic in stabilizatorjev gležnja.
Ponovitve: izvedite 12 ponovitev 3-krat.

Hoja po prstih z utežmi

Opis: Izberite si poljubno dolžino, ki jo boste prehodili. Z utežmi v obeh rokah po prstih prehodite dolžino. Na koncu dolžine se obrnite in enako izvedite vaje v drugo smer.
Cilj: Krepitev mečnih mišic in stabilizatorjev gležnja med hojo.
Ponovitve: naredite 10 dolžin 3-krat.

Skoki z višine

Opis: Postavite se na nekoliko višjo podlago (višjo stopnico) in sonožno skočite na tla.
Cilj: krepitev mišic noge.
Ponovitve: izvedite 10 ponovitev 3-krat.

Stanje na eni nogi na ravnotežni blazini

Opis: Z eno nogo stopite na ravnotežno blazino (lahko tudi mehkejšo podlago). Probajte stati na mestu ne da bi se pri tem premikali.
Cilj: izboljšanje ravnotežja.
Ponovitve: položaj zadržite vsaj 30 sekund, izvedite 2-krat.

Razteg Ahilove tetive

Opis: Naredite izpadni korak tako, da gledate steno. Stopalo bližnje steni mora biti oddaljeno okoli 10 cm. S kolenom noge bližje steni se približamo steni in položaj zadržimo. Obe stopali sta v celoti ves čas v stiku s podlago. Čutiti bo razteg v mečnih mišicah noge, ki je bolj oddaljena od stene. Položaj nog zamenjajte in ponovno zadržite razteg.
Cilj: Razteg mečih mišic in Ahilove tetive.

Ponovitve: položaj zadržite za 30 sekund in ga izvedite na vsaki strani 2-krat.

ZAKLJUČEK

Ahilova tetiva je močno mehko tkivo v človeškem telesu, vendar je zaradi svoje obremenitve pogosto izpostavljena poškodbam. Pravilna preventiva in redna vadba so ključnega pomena za ohranjanje njene zdravja in funkcionalnosti. V Blackbox centru ponujamo prilagojene vadbe, ki pomagajo zmanjšati tveganje poškodb ter izboljšati moč in stabilnost Ahilove tetive. S strokovnim pristopom in individualno obravnavo vam omogočamo ohranitev aktivnega in brezskrbnega življenjskega sloga.

Pogosto postavljena vprašanja

ALI SE BOM LAHKO VRNIL K ŠPORTNI AKTIVNOSTI PO RUPTURI AHILOVE TETIVE?

Ob pravilnem zdravljenju in skrbno načrtovani rehabilitaciji so možnosti za uspešno vrnitev k športnim aktivnostim zelo visoke. Večina posameznikov ponovno doseže primerljivo raven zmogljivosti kot pred poškodbo, saj Ahilova tetiva postopoma povrne svojo funkcionalnost in prožnost. Ključ do uspeha je postopno povečevanje obremenitev in izvajanje vaj za krepitev tetive.

ALI JE PO RUPTURI AHILOVE TETIVE NUJNO POTREBEN MAVEC NA NOGI?

Ne, uporaba mavca ni vedno nujno. Imobilizacija je sicer potrebna, vendar se večinoma uporabljajo opornice, ki so snemljive. Zaradi prilagodljivosti in udobja predstavlja boljšo izbiro kot klasični mavec, pri čemer zagotavlja optimalne pogoje za obnovitev funkcionalnosti tetive.

NAROČITE SE NA brezplačni POSVET!

Viri:

Leppilahti, J. in Orava, S. (1998). Total Achilles Tendon Rupture. Sports Medicine, 25(2), 79–100. https://doi.org/10.2165/00007256-199825020-00002

Leppilahti, J., Puranen, J. in Orava, S. (1996). Incidence of Achilles tendon rupture. Acta Orthopaedica Scandinavica, 67(3), 277–279. https://doi.org/10.3109/17453679608994688

Movin, T., Ryberg, Å., McBride, D. J. in Maffulli, N. (2005). Acute Rupture of the Achilles Tendon. Foot and Ankle Clinics, 10(2), 331–356. https://doi.org/10.1016/j.fcl.2005.01.003

O’Brien, M. (2005). The Anatomy of the Achilles Tendon. Foot and Ankle Clinics, 10(2), 225–238. https://doi.org/10.1016/j.fcl.2005.01.011

Strom, A. C. in Casillas, M. M. (2009). Achilles Tendon Rehabilitation. Foot and Ankle Clinics, 14(4), 773–782. https://doi.org/10.1016/j.fcl.2009.08.003

Yang, X., Meng, H., Quan, Q., Peng, J., Lu, S. in Wang, A. (2018). Management of acute Achilles tendon ruptures: A review. Bone & Joint Research, 7(10), 561–569. https://doi.org/10.1302/2046-3758.710.BJR-2018-0004.R2

Ostali Blackbox članki