5 VZROKOV ZA BOLEČINO V RAMI
Tretji najpogostejši mišičnoskeletni razlog za obisk zdravnika predstavlja bolečina v rami, ki lahko omejuje vsakodnevne dejavnosti.
Tretji najpogostejši mišičnoskeletni razlog za obisk zdravnika predstavlja bolečina v rami, ki lahko omejuje vsakodnevne dejavnosti.
Bolečina je subjektivna ocena in je odvisna od vzroka ter resnosti težave. Čeprav se bolečina pogosto začne kot akutna težava, lahko neustrezno zdravljenje in zanemarjanje simptomov vodi do resnejših kroničnih težav. Zdravljenje takšnih težav je pogosto dolgotrajen in zahteven proces, zato v Blackbox centru poudarjamo kako ključnega pomena je preventivna kineziološka vadba. Z našo pomočjo vam lahko omogočamo bolj kakovostno življenje, saj s prilagojenimi vadbenimi programi stremimo k preprečevanju nastanjanja bolečine in ohranjanju aktivnega življenjskega sloga.
Rama je eden najkompleksnejših sklepov v človeškem telesu, saj zaradi svoje anatomske strukture omogoča širok spekter gibov. Osnovo ramenskega sklepa sestavljajo tri glavne kosti: nadlahtnico (lat. humerus), lopatico (lat. scapula) in ključnico (lat. clavicula). Za zagotavljanje stabilnosti in omogočanje gibanja je ramenski sklep obdan z različnimi vezivnimi tkivi, kot so mišice, tetive in vezi. Kompleksno anatomsko strukturo rame sestavljajo štiri medsebojno povezani sklepi:
Za stabilnost rame so odgovorni statični in dinamični stabilizatorji rame. Dinamične stabilizatorje predstavljajo mišice, natančneje skupina mišic imenovana rotatorna manšeta. Skupino sestavljajo štiri mišice (m. infraspinatus, m. supraspinatus, m. subscapulatis in m. teres minor), ki skrbijo za stabilno povezavo med lopatico in glavico nadlahtnice. Skupno delovanje vseh mišic rotatorne manšete omogoča pravilno gibanje sklepa. Kakršnakoli poškodba teh mišic povzroči mišično neravnovesje, ki lahko posledično privede do omejene gibljivosti rame. Med statične stabilizatorje ramenskega sklepa vključujemo strukture, ki zagotavljajo stabilnost sklepa brez aktivne mišične kontrakcije. To so sklepna ovojnica, ligamenti in glenoidni labrum (hrustanec okoli glenoida ali ponvice). Kakršnokoli poškodba struktur ramenskega sklepa, lahko vodi do spremenjenega gibanja ramenskega sklepa, ki se potem odraža z bolečino v rami.
Poškodbe rotatorne manšete so ena najpogostejših težav ramenskega sklepa, ki vključujejo poškodbe mišic in tetiv. Za stabilizacijo in pravilno gibanje rame skrbijo štiri mišice rotatorne manšete. Poškodbe teh se lahko kažejo z vnetjem tetiv ali pogosteje z raztrganinami tetiv. Ponavljajoči gibi ali prekomerna obremenitev tetiv rotatorne manšete privede do vnetja tetiv imenovanega tudi tendinitis. Pri tem se lahko pojavi bolečina, oteklina in občutljivost tetiv. Delne ali popolne raztrganine so posledica poškodbe ali notranje degeneracije tetiv zaradi dolgotrajnega obremenjevanja. Za to vrsto poškodbe je značilna bolečina, ki je prisotna pri določenih gibih, zlasti dvigu roke nad glavo, šibkost mišic in omejen obseg gibanja.
Utesnitveni sindrom rame (angl. Impingement syndrome) je stanje, pri katerem pride do stiskanja mehkih tkiv med kostne strukture ramenskega sklepa, zlasti v območju kostnega podaljška lopatice imenovanega akromion. Najpogosteje so prizadete tetive rotatorne manšete in sluzna vrečka imenovala burza. Pojavi se lahko zaradi ponavljajočih se gibov rok nad glavo, prirojene anatomske oblike akromiona (lahko je bolj ukrivljen ali kljukast) in raznih vnetij, poškodb ali kalcinacij tetiv rotatorne manšete. Simptomi utesnitvenega sindroma so bolečina pri dviganju roke nad glavo, občutek šibkosti v rami, nočna bolečina pri ležanju na prizadeti rami in omejena gibljivost sklepa.
Burza je sluzasta vrečka napolnjena s tekočino, ki deluje kot blažilec trenja med kostmi, kitami in mišicami v sklepih. V ramenskem sklepu se ta imenuje subakromialna burza, ki se nahaja med akromionom in tetivami rotatorne manšete. Vnetje burze imenujeno burzitis. Pojavlja se zaradi ponavljajočih se gibov, prekomerne obremenitve ramena, poškodb in degenerativnih sprememb sklepa (starostnih sprememb). Glaven simptom predstavlja bolečina, ki je lokalizirana na sprednjem delu rame in se poslabša ob dvigovanju roke nad glavo. Možen pojav je tudi nočne bolečine, ki preprečuje miren spanec, opaziti je lahko oteklino, šibkost ramena in omejeno gibljivost ramenskega sklepa.
Zamrznjena rama so spremembe na sklepni kapsuli ramenskega sklepa. Sklepna kapsula postane vneta, zadebeljena in toga, kar vodi v nastanek brazgotin (adhezij). Prostor v sklepu se zato zmanjša, posledično povzroča omejen obseg gibljivosti in bolečino v rami. Vzrok nastanka zamrznjene rame še ni prepoznan. To je dolgotrajno bolezensko stanje, ki lahko traja tudi 2 leti. Prepoznana je po globoki in stalni bolečini v rami, ki se ob gibanju in ponoči poslabša ter zmanjšanem obsegu, zlasti pri dvigu roke nad glavo ali pri rotaciji.
Po anatomiji je glava nadlahtnice vstavljena v sklepno ponvico lopatice imenovano glenoid. Sklepna ponvica je v primerjavi z glavico nadlahtnice manjša, kar omogoča velik obseg gibljivosti ramenskega sklepa, vendar posledično rama s tem zgublja svojo stabilnost. Nestabilnost ramenskega sklepa opisujemo kot nepravilno prileganje glave nadlahtnice v center sklepne ponvice. Vzrok za nastanek nestabilnosti je lahko travmatski in atravmatski (brez poškodbe). Najpogostejši vzrok je travmatski, ki nastanek zaradi izpaha rame (glavica nadlahtnice zdrsne iz sklepne ponvice). Pod vzroke brez predhodnih poškodb prištevamo prekomerno gibljivost rame (hipermobilnost) zaradi ohlapnih vezi ali prekomerne obremenitve, najpogosteje pri metalnih športih (na primer rokomet). Oseba z nestabilnostjo v ramenskem sklepu poroča o občutku nestabilnosti ali ohlapnosti sklepa, bolečini, omejeni gibljivosti in šibkosti rame. Pogosto lahko prihaja do ponavljajoči se izpahov.
Poškodbe lahko doletijo vsakogar, vendar obstajajo določeni dejavniki tveganja, ki povečujejo verjetnost nastanka bolečin v rami. To so:
Z zavedanjem teh dejavnikov tveganja lahko pravočasno ukrepamo in preprečimo poškodbe ter bolečine v rami.
V Blackbox centru delujemo strokovnjaki s področja kineziologije in preventivne kineziološke vadbe, ki nudimo obravnavo bolečin v rami v pozni fazi preventive (po fizioterapevtskem zdravljenju). Naš cilj je pomagati posameznikom povrniti stanje rame pred poškodbo in omogočiti kakovostno preventivno kineziološko vadbo. Vadbeni programi za povrnitev funkcionalnosti rame, se osredotočajo na odpravo kompenzacijskih vzorcev, ki so se razvili zaradi bolečin v rami, in na novo vzpostaviti optimalno gibljivost ter moč rame. Preventivna kineziološka vadba je zasnovana za preprečevanje ponovitve bolečine ali nastanka novih težav, hkrati pa pripravlja ramo na vsakodnevne obremenitve ter izboljšuje splošno telesno zmogljivost. Vadbeni programi v Blackbox centru so prilagojeni posameznikovim potrebam in zdravstvenem stanju, kar omogoča ciljno usmerjeno in varno vadbo za izboljšanje funkcionalnosti rame.
Za doseganje optimalne funkcionalnosti rame v vadbene programe vključujemo vaje za:
Pravilna tehnika in redno izvajanje spodaj navedenih vaj sta ključnega pomena pri izboljšanju funkcionalnosti rame in preprečevanju nastanka bolečin v rami. V primeru vprašanj se lahko obrnete na nas v Blackbox centru, ki vam bomo z veseljem pomagali.
Opis: Iztegnjene roke postavimo na žogo oprto ob steno. S stopali stopimo nekoliko nazaj (proč od stene), da smo s težo telesa preko žoge naslonjeni na steno. Pri tem pazimo, da so roke na žogi postavljene v višini ramen.
Cilj: Krepitev mišic ramenskega obroča.
Ponovitve: položaj zadržite za 30 sekund, ponovite 2-krat
2. Krepitev zunanjih rotatorjev rame z elastiko
Opis: Na ribstol ali lestev pritrdimo elastiko. Postavimo se pred njega in v odročeno roko primemo konec elastike. Komolec pokrčimo pod kotom 90°, da sta rama in komolec v ravni črti. Zapestje z napeto elastiko pomaknemo za glavo (proč od ribstola), pri vračanju pa pazimo, da elastiko počasi popuščamo.
Cilj: Krepitev zunanjih rotatorjev ramena (rotatorne manšete).
Ponovitve: 3-krat po 8 ponovitev
3. Drsenje rok ob steni
Opis: S hrbtom se naslonimo na steno. S hrbtno stranjo rok drsimo po steni od bokov do vrha, da se roki stikata. Roke počasi vračamo v začetni položaj (ob telesu).
Cilj: Izboljšanje mobilnosti in krepitev stabilizatorjev lopatic.
Ponovitev: 3-krat po 8-10 ponovitev
4. Odpiranje prsnega koša
Opis: Roke postavimo za sabo in ramena potisnemo nazaj. Položaj zadržimo.
Cilj: Razteg prsne mišice.
Ponovitev: položaj zadržite za 30 sekund in ponovite 2-krat.
S KATERIMI VAJAMI ODPRAVIMO BOLEČINO V RAMI?
Bolečine v rami so lahko posledica različnih bolezenskih stanj, zato je ključnega pomena, da so vaje za odpravo bolečine v rami individualizirane posamezniku. Kljub temu lahko vadbeni program nekoliko posplošimo, da je primerna za splošno bolečino v rami. Vadbeni program mora vsebovati primerne vaje za krepitev mišic ramenskega sklepa in obramenskih mišic, vaje za izboljšanje gibljivosti ramenskega sklepa in raztezne vaje, ki poskrbijo za zmanjšanje prenapetosti mišic.
Pomembno je, da se posvetujete s strokovnjakom, da prilagodi vaje vašemu zdravstvenemu stanju in potrebam, saj napačne vaje lahko poslabšajo stanje in povečajo bolečino.
ALI SE PRIPOROČA KINEZIOLOŠKA VADBA KLJUB BOLEČINAM V RAMI?
Kineziološka vadba se priporoča tudi ob bolečinah v rami, vendar mora biti prilagojena specifičnemu zdravstvenemu stanju in stopnji bolečine. V primeru blagih bolečin je priporočljivo začeti z enostavnejšimi vajami, ki ne povzročajo dodatne obremenitve. Vadba lahko pomaga izboljšati gibljivost, moč in stabilnost ramenskega sklepa ter skozi čas lahko tudi zmanjša bolečino. Pomembno je, da se vaje izvajajo pod nadzorom strokovnjaka, da se prepreči poslabšanje stanja. V primeru hude bolečine ali akutnih poškodb je pomembno, da se najprej posvetujete z zdravnikom, da se zagotovi pravilna diagnoza in zdravljenje.
Bolečine v rami so pogost simptom, ki lahko nastane zaradi različnih vzrokov. Najpogostejši med njimi so poškodbe rotatorne manšete, utesnitveni sindrom, burzitis, zmrznjena rama, ali nestabilnost ramenskega sklepa. Običajno so povezane z vnetjem, obrabo tkiv, ali prekomerno uporabo ramenskega sklepa. Bolečino v rami lahko spremljajo tudi ostali simptomi, kot so zmanjšana gibljivost, šibkost mišic, občutek nestabilnosti ali togosti. V Blackbox centru se osredotočamo na povrnitev funkcionalnosti rame v prvotno stanje pred poškodbo in na preventivno kineziološko vadbo, ki ključna za preprečevanje in obvladanje bolečin v rami. S pomočjo individualiziranih vadbenih programov vam želimo izboljšati funkcionalnost in stabilnost ramenskega sklepa. Z redno vadbo in izboljšanjem drže preprečujemo preobremenitve in kronične težave, ki pogosto vodijo v bolečinska stanja. Naredite korak k boljšemu zdravju in se nam pridružite.
Dunajska cesta 5
1000 Ljubljana