5 NAJPOGOSTEJŠIH VZROKOV
ZA BOLEČINE V KOLKU

Ste že kdaj doživeli bolečino v kolku, ki vas je ovirala pri vsakodnevnih in športnih dejavnostih? Bolečine v kolku so lahko izjemno neprijetne in omejujoče ter posledično pomembno posegajo v sposobnost opravljanja dnevnih opravil in uživanja v aktivnem življenjskem slogu.

Bolečine v kolku predstavljajo pogosto problematiko: pri odraslih športnikih je njena pojavnost med 30-40 %, pri odraslih po 60. letu pa med 12-15% (1). Zaradi kompleksne anatomije in biomehanike tega sklepa je vzrokov za njen nastanek lahko več, zato sta natančno diagnosticiranje in individualizirana rehabilitacija, ki vam jo v Blackbox centru nudi naša ekipa kineziologov in fizioterapevtov, ključnega pomena. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali najpogostejše vzroke za bolečine v kolku in možnosti njihovega odpravljanja na poti do uspešnega okrevanja.

Anatomija kolčnega sklepa

Za lažjo predstavo začnimo z vpogledom v zgradbo kolčnega sklepa, ki predstavlja največji kroglast sklep v našem telesu in povezuje skelet trupa s spodnjimi udi. Njegovi glavni nalogi sta absorbcija sil, ki delujejo na zgornji del telesa in trup, ter gibanje spodnjih udov. Telesu omogoča statično in dinamično stabilnost, ki sta potrebni za izvedbo vsakodnevnih položajev ali gibalnih vzorcev, kot so pokončna stoja, ohranjanje koordinirane hoje in ravnotežja, vstajanje s stola ali dvigovanje bremena iz počepa.

V kolčnem sklepu se stika več kostnih struktur: konveksni del predstavlja glavica stegnenice, s katere potuje vez do konkavnega predela na medenici. Gre za stičišče treh kosti, ki gradijo medenico– to so črevnica, sednica in sramnica – in pokrivajo dobršen del glavice stegnenice. Vsaka izmed njih s stegnenico tvori lastno vez, ki se povezuje tudi s sklepno ovojnico. Ker je sklep kroglast, je dobro gibljiv v vseh smereh, vendar za razliko od ramenskega sklepa njegova anatomija ne dovoljuje tako obsežnih gibov. Dodatno pasivno stabilnost namreč zagotavlja še vezivno-hrustančni obroček, imenovan labrum, ki sklep dodatno poglobi in omogoča negativni tlak za boljše zadrževanje glavice stegnenice v acetabulumu.

 

Aktivno stabilnost sklepa in gibanje spodnjih udov pa omogočajo številne mišice, ki izraščajo iz hrbtenice ali medenice in se naraščajo na stegnenico, golenico ali mečnico. V grobem jih lahko razdelimo na 3 skupine: mišice upogibalke kolka, globoke in površinske mišice zadnjice ter mišice primikalke kolka.

5 najpogostejših vzrokov za bolečine v kolku

Kljub svoji trdoživosti je kolčni sklep izpostavljen številnim poškodbam.  Anatomske nepravilnosti, infekcije in motnje prekrvavitve, zlomi kosti pri padcih, okvare sklepnega hrustanca ali labruma s staranjem in preobremenitvami, natrganje mišic, kit ali utesnitve živcev – vse to so lahko vzroki za pojav bolečine v kolku (4).  Le-ta vključuje bolečino znotraj ali v okolici sklepa, v predelu dimelj, zadnjice ali stegna, pridruženi pa so lahko tudi omejena gibljivost, šepanje in občutek šibkosti. (5) V nekaterih primerih je z bolečino v kolku povezana podobna bolečinska simptomatika v ledveni hrbtenici ali kolenu (6)  –

S pomočjo diagnostičnega pregleda, ki ga izvedemo v Blackbox centru, pa bomo ugotovili, kje se nahaja izvorni problem, ter temu primerno načrtovali vam prilagojeno obravnavo.

Displazija kolka

Displazija kolka je patološko stanje, pri katerem je acetabulum (konkavni del kolčnega sklepa) preplitek in posledično ne obkroža dovolj glavice stegnenice, ali pa je slednja nepravilne oblike. Pogosteje se pojavi pri ženskah, pri večini ljudi pa je prirojena – v primeru, da se odkrije že pri novorojenčku se običajno zdravi s popravljanjem položaja nog s pomočjo opornice, mavčenja ali operacije. Ker pa se simptomi večkrat izrazijo šele v odraslem obdobju lahko odsotnost primerne obravnave povzroči mnogokatere težave. (7) V sklepu pride do kronično povišanega tlaka, stanjšanja hrustanca, poškodb labruma in poškodbe ligamenta glavice stegnenice, vse našteto pa vodi v obrabo sklepa. (8) O tem priča podatek, da kar 25-50% ljudi z displazijo kolka pri povprečni starosti 50 let razvije zgodnjo osteoartrozo, slednji pa pogosto sledi potreba po namestitvi totalne endoproteze kolka (9).

Možni simptomi displazije kolka so:

  • utrujanje mišic odmikalk ter upogibalk kolka, ki morajo opravljati večje delo;
  • šepanje kot posledica bolečine, mišične šibkosti ali togosti sklepa; (10)
  • bolečina v dimljah po daljši obremenitvi na nogah;
  • ostra bolečina pri upogibu kolka, prisotnost škrtanja in pokanja v sklepu;
  • bolečina ponoči, težave s spanjem na boku;

ohranjena dobra gibljivost, ki se lahko zmanjša ob pridruženi poškodbi labruma.

Diagnoza se običajno potrdi s kliničnim pregledom in slikovno diagnostiko pri zdravniku. (7) Kadar konzervativni pristopi ne zadostujejo, je za dolgoročno zdravljenje najbolj učinkovit operativni poseg, pri katerem se izboljša pokritost glavice stegnenice znotraj acetabuluma (10). Po posegu sledi obdobje razbremenitve sklepa, nato pa postopno obremenjevanje in rehabilitacija. (7) Za varno in učinkovito okrevanje naj bo izvedena ob strokovni podpori, ki vam je vedno na razpolago v našem Blackbox centru.

Utesnitveni sindrom kolka

Utesnitveni sindrom kolka je en najpogostejših vzrokov za bolečino v kolku pri mladih odraslih (11), ki se običajno razvije že med obdobjem rasti v otroštvu, težave pa običajno povzroča kasneje. Običajno so te bolj izrazite pri aktivnih posameznikih, od katerih športne dejavnosti zahtevajo večje obsege giba v kolku (12). Za razliko od displazije kolkov je pri utesnitvenem sindromu v sklepu prisotno odvečno kostno tkivo, ki preprečuje normalno izvedbo giba v končnih obsegih – še posebej pri upogibu, primiku in notranji  rotaciji v kolku. Teh posledično ne smemo forsirati, saj lahko strukture še dodatno poškodujemo. Poznamo tri tipe utesnitve:

  • Stegnenični ali CAM tip: do nabiranja odvečne kosti pride na stiku glavice in vratu stegnenice, ki posledično prezgodaj »trči« ob acetabulum in poškoduje zgornji del hrustanca ter labruma. Pogosteje se pojavi pri mladih aktivnih moških.
  • Acetabularni ali PINCER tip: do nabiranja odvečne kosti pride v podaljšku acetabuluma, ki posledično ne dovoljuje zadostnega drsenja glavice stegnenice in poškoduje labrum zgoraj in hrustanec spodaj. Pogosteje se pojavi pri ženskah srednjih let.
  • Kombiniran tip: združuje obe zgornji obliki utesnitve. (11)

Najpogostejši simptomi utesnitve so pojav togosti v sklepu, šepanje ter bolečina v predelu dimelj, ki se lahko širi tudi izven tega področja. Zasuki v sklepu ter globoki počepi lahko povzročijo ostro, zbadajočo bolečino. Diagnoza se običajno potrdi pri zdravniku s kliničnim pregledom in slikovno diagnostiko (RTG, MR, CT). Zdravljenje je v določenih primerih možno konzervativno s spremembami gibalnih navad, fizioterapijo ali kinezioterapijo, kadar pa so strukture že poškodovane ali so sklepne nepravilnosti prevelike pa je potreben operativni poseg, pri katerem se obrusi odvečna kost ter popravi ali očisti poškodovani labrum (12).

Bolečinski sindrom velikega trohantra - GTPS

Najpogostejši vzrok za bolečino na zunanji strani kolka predstavlja bolečinski sindrom velikega trohantra (11). Veliki trohanter (lat. trochanter major) je kostna izboklina na zunanji strani zgornjega dela stegnenice, ki jo lahko tudi dobro tipljemo. Nanjo se pripenjata dve stranski mišici zadnjice, gluteus medius in minimus. O bolečinskem sindromu velikega trohantra govorimo, kadar pride do vnetja kite ali narastišč omenjenih mišic. Slednje je običajno posledica kompresijskih sil, ki jih povzroči nepravilna biomehanika kolka: napetost iliotibialnega trakta, šibkost mišic zadnjice ter stranski nagib medenice. Sprožijo ali povečajo jo lahko nenadna sprememba v vadbi, padci, daljše obremenitve v sedečem in stoječem položaju ali pretirana uporaba v športu, tipičen primer je tek na dolge proge.

Pogosteje se pojavlja pri ženski populaciji med 40. in 60. letom. Značilna lokacija bolečine je na zunanji strani kolka, ki se pojavi pri ležanju na boku ponoči ali obremenjevanju noge med stoječimi dejavnostmi. Lahko seva po zunanji strani stegna proti kolenu. (13) V akutni fazi se svetuje počitek, obravnava mehkih tkiv ali kineziotaping, v procesu rehabilitacije pa je ključno ustrezno obremenjevanje v nadzorovanem vadbenem programu. Ta se preko krepitve mišic zadnjice, odmikalk kolka in stabilizacije ledveno-medeničnega predela osredotoča na povrnitev optimalne biomehanike kolka (13) ter vam je pod vodstvom izkušenih strokovnjakov kineziologije vedno na voljo v našem Blackbox centru.

Piriformis sindrom

Piriformis sindrom je vnetje in utesnitev ishiadičnega živca, ki ga povzroči nenormalno stanje drobne kolčne mišice piriformis. Običajno se pojavi med 40. in 60. letom in je precej pogostejši pri ženskah, kar je posledica razlik v anatomiji med moško in žensko medenico ter biomehaniko. Mišica piriformis je zunanji rotator, šibko pa pomaga tudi pri odmiku in upogibu kolka ter ohranjanjem stabilnosti pri stoji in hoji. Izvira iz sprednjega dela križnice in se pripenja na zgornji del velikega trohantra.

Ločimo dva tipa piriformis sindroma: primarni in sekundarni. Vzrok za nastanek prvega je v spremenjeni anatomiji, kot so razcepljen piriformis ali ishiadični živec ter anomalije v poteku ishiadičnega živca. Ta oblika se pojavi v manj kot 15 % primerov. Sekundarni nastane kot posledica makrotravme, mikrotravme ali lokalne ishemije (motnje prekrvavitve). (14) Najpogostejši vzrok zanj je padec na zadnjico, ki povzroči vnetje mehkih tkiv ali povečanje tonusa mišice, medtem ko med mikrotravme uvrščamo preobremenitvene poškodbe, pogoste pri hoji/teku na dolge proge ali neposredni kompresiji pri dolgotrajnem sedenju (vozniki, kolesarji, pisarniški delavci). (15)

Tipični simptomi piriformis sindroma so:

  • bolečina, občutljivost na pritisk ter spremenjeno občutenje, ki se širi od križnice, zadnjice in po zadnji strani stegna, običajno do kolena;
  • bolečina pri sedenju, stoji ali ležanju dlje od 15-20 minut, ki se izboljša s spremembo položaja ali hojo ter poslabša z mirovanjem;
  • bolečina pri vstajanju iz sedečega položaja ali počepa;
  • spremembe pri hoji, šibkost v spodnjem udu
  • oslabela senzorika/občutenje stopala;
  • kompenzacije v telesni drži, ki lahko vodijo do bolečine v vratu, glavobolov in bolečine v medeničnem obroču. (14)

Zdravljenje običajno zajema kombinacijo farmakološkega zdravljenja in fizioterapije, ki se osredotoča na raztezanje mišice piriformis, krepitev mišic zadnjice in korekcijo manj optimalnih gibalnih vzorcev. (16)

Osteoartroza kolka

Osteoartroza (pogosteje samo artroza) je pogosta degenerativna mišično-skeletna patologija, ki se (lahko) razvije s staranjem. Pojavi se lahko v kateremkoli sklepu, najbolj dovzetni pa so tisti, ki nosijo največ telesne teže, kot sta koleno in kolk. (17) Kar 25% posameznikov, ki doživi starost 85. let naj bi imelo artrozo kolka, 10 % pa naj bi potrebovalo totalno endoprotezo (zamenjavo kolka). (19)

Artroza nastane, ko se sklepni hrustanec obrablja in tanjša, pri čemer izpostavi eno kostno sklepno površino napram drugi. V nekaterih primerih pride tudi do odvečnih nalaganj kostnine, ki jih poimenujemo osteofiti. Tipični simptomi artroze kolka so: pojav bolečinske simptomatike v dimljah, stegnu ali zadnjici, ki se poslabša z intenzivnejšo telesno dejavnostjo; togost, omejena gibljivost, pokanje in škrtanje v sklepu; težave pri izvedbi vsakdanjih aktivnostih kot so hoja, vstajanje s stola ali prepogibanje pri npr. zavezovanju čevljev.

Specifičnega vzroka za nastanek osteoartroze ni, poznamo pa dejavnike tveganja, kot so starost, genetika, bela rasa, zgodovina poškodb v kolku, povečana telesna masa ter prirojene ali pridobljene anatomske nepravilnosti v sklepu, kot sta že zgoraj omenjeni displazija in utesnitev kolka.

Čeprav zdravila za artrozo ni, lahko z zgodnjo in primerno obravnavo zmanjšamo možnost poslabšanja stanja. (17) Pristopi zdravljenja so lahko konzervativni ali operativni. Operativni pristop pomeni zamenjavo kolka oziroma totalno endoprotezo, ki v primeru neuspešnega konzervativnega zdravljenja predstavlja učinkovit pristop za izboljšanje težav, ne velja pa za metodo prve izbire.  Pod slednjo spadajo prilagoditev življenjskega sloga z ohranjanjem zdrave telesne mase in redne telesne dejavnosti, protibolečinska zdravila za blaženje akutnih nastopov bolečin ter fizioterapija in kinezioterapija, (18) pri kateri se za učinkovite izkažejo tako aerobna vadba kot vadba za krepitev mišic in gibljivost. (19) Vse našteto vam lahko v individualiziranem vadbenem programu ponudimo tudi v Blackbox centru, kjer so nam vaše zdravje, zadovoljstvo, varno in funkcionalno gibanje ter visoka kvaliteta življenja na prvem mestu.

Diagnosticiranje bolečin v kolku

Kot smo se že ugotovili, bolečina v kolku pri odraslih ni redkost, ustrezno diagnosticiranje vzroka pa je pomembno za oblikovanje terapije. Za razumevanje simptomov vam bomo postavili številna vprašanja, saj bo temu primerno postavljena najbolj kvalitetna zdravniška diagnoza ter zasnova terapije ali vadbenega programa s strani fizioterapevta ali kineziologa. V nadaljevanju bo predstavljenih nekaj tem, ki jih skupaj z vami predelamo tudi na uvodnem pogovoru v Blackbox centru, in nam, v kombinaciji z drugimi testiranji, podajo ključne usmeritve za oblikovanje vam prilagojenega vadbenega programa. Poglobljeno razumevanje vaše bolečinske simptomatike nam je zelo pomembno, zanimala nas bo njena lokacija, trajanje, kvaliteta in intenzivnost.

Lokacija bolečine

Bolečina v kolku je lahko lokalizirana spredaj, zadaj ali ob strani. Bolečina v sprednjem delu kolka vključuje preneseno bolečino s področja drugih struktur trebušne votline in medeničnega obroča; težave zunajsklepnih struktur kot so mišice upogibalke kolka; znotrajsklepno problematiko kot je poškodba labruma ali (femoroacetabularna) utesnitev pri mlajših ter osteoartroza pri starejših posameznikih. Stranska bolečina v kolku je najpogosteje posledica sindroma velikega trohantra, pod katerega uvrščamo tendinopatijo ali pretrganje kite stranske glutealne mišice, burzitis ali prekomerno trenje pri drsenju iliotibialnega trakta. Za bolečino v zadnji strani kolka pa so pogosti vzroki prenesena bolečina s področja ledvene hrbtenice, globoki glutealni sindrom z utesnitvijo ishiadičnega živca (npr. piriformis sindrom), (išiofemoralna) utesnitev kolka ali poškodbe katere izmed kit zadnjih stegenskih mišic. (11)

Trajanje bolečine v kolku

Bolečino lahko glede na trajanje poimenujemo kot akutno ali kronično. Akutna bolečina se pojavi kot opozorilni znak, ko telo zazna (potencialno) škodljivost določenega dražljaja. Traja krajši čas in se običajno pojavi po poškodbi ali operaciji ter izgine z uspešnim celjenjem tkiva, ko receptorji ne zaznajo več vira bolečine (npr. oteklina pri vnetju izzveni).

 

Če bolečina vztraja dlje časa, več kot 3-6 mesecev, postane kronična. Lahko je neprekinjena ali pa se pojavlja v intervalih. Tipičen primer kronične bolečine se pojavi pri degenerativnih boleznih, kot je npr. osteoartroza kolka. Včasih kronična bolečina povzroči spremembe v živčnem sistemu, ki postane bolj občutljiv oziroma vzdražen, posledično pa bolečina vztraja, tudi ko je tkivo že zaceljeno – v tem primeru ne služi več svojemu zaščitnemu namenu, temveč posameznika ovira pri gibanju in slabša kvaliteto življenja prek zmanjšanja zmožnosti koncentracije, spanja, razpoloženja ali socialnih stikov.

Kvaliteta bolečine

Z vzrokom bolečine so pogosto povezane lastnosti/kvaliteta bolečine ter mehanizem nastanka poškodbe. Smiseln je opis s čim bolj natančnimi pridevniki, kot so: ostra, žgoča, pulzirajoča, trgajoča, močna, utrujajoča, hladna, razpršena, glodajoča, zbadajoča, pekoča, krčevita…,  kar nam skupaj z opisom nastanka bolečine lahko pomaga oblikovati ali potrditi domnevno okvaro.

Teme, ki nas zanimajo pri uvodnem pogovoru:

  • Je prišlo do poškodbe/padca? Kdaj se je bolečina pojavila?
  • Če je prišlo do poškodbe, kaj ste takrat počeli, kako ste se gibali, kako ste padli? Kje ste začutili bolečino in kakšna je bila po kvaliteti?

Če do poškodbe ni prišlo, kdaj se je bolečina pojavila? Je neprekinjena ali v intervalih? Se pojavi pri telesni dejavnosti ali po daljšem mirovanju? Kaj jo izboljša in kaj poslabša? Je bolečini pridružena oteklina, togost, občutek šibkosti, občutljivost na pritisk, spremenjeno občutenje, mravljinčenje…?

Intenzivnost bolečine v kolku

Za opis intenzivnosti bolečine se poslužujemo najrazličnejših lestvic, ki nam pomagajo pri njeni oceni. Pogosto nam pomaga vizualna analogna lestvica: na daljici dolgi 100 mm (10 cm) označite svojo bolečino, kjer 0 pomeni odsotnost bolečine, 100 pa največjo možno bolečino, kar si jo lahko zamislite. (20) Gre za subjektivno oceno, zanimala pa nas bo lahko vaša trenutna ali pa vaša maksimalna bolečina vse od njenega pojava.

Kot že vemo, pa vzrok za bolečino v kolku ni nujno mišično-skeletnega izvora, zato je potrebno pomisliti na morebitne patologije okoliških organov. Še posebej pri nenadnem nastopu ali poslabšanju bolečine je nujen obisk zdravnika, ki vas bo napotil na ustrezne preglede, diagnostiko in zdravljenje.

 

Kdaj je je pomembno obiskati zdravnika?

  • nastop bolečine je nenaden in intenziven;
  • bolečina je posledica poškodbe ali padca;
  • gibanje v kolku ni mogoče;
  • prisotna je oteklina ali krvavitev;

pridružena je povišana telesna temperatura, ki je lahko znak okužbe (6).

Kako zdraviti bolečine v kolku?

Zdravljenje bolečin v kolku je povezano z vzrokom za njen nastanek, lokacijo, intenzivnostjo in trajanjem bolečine. V primeru poškodbe oziroma akutnega/nenadnega nastopa bolečine in drugih zgoraj naštetih znakov je nujen obisk zdravnika, ki bo postavil primerno diagnozo in vas po potrebi napotil k strokovnjakom na področju gibanja, kot smo fizioterapevti in kineziologi.

V akutnem obdobju po poškodbi ali pojavu bolečine (običajno prvi trije tedni) moramo telesu omogočiti dovolj časa za počitek in regeneracijo ter, odvisno od vrste poškodbe in zdravniških navodil, omejiti gibanje s popolno ali delno razbremenitvijo kolčnega sklepa. Vseeno pa dolgoročno gledano izogibanje gibanju ni rešitev oziroma je celo kontraproduktivno. Krepitev mišic bo omogočila boljšo biomehaniko z zmanjšanjem sil, razbremenitvijo sklepa ter upočasnjevanjem obrabe, primerna gibljivost bo zagotovila lahkotnejše opravljanje dnevnih gibalnih nalog, vzdrževanje aerobne zmogljivosti pa bo pripomoglo k številnim pozitivnim učinkom na srčno-žilni sistem, splošno telesno pripravljenost ter počutje. Ker so vedno, še posebej pa v primeru patoloških stanj, na prvem mestu varnost pri gibanju, preprečevanje nastanka dodatnih okvar ter kvaliteta gibalnih vzorcev med vadbo, je svoje zdravje najbolje zaupati strokovnjakom.

Kazalo

NAROČITE SE NA brezplačni POSVET!
Kontaktne informacije
Delovni čas

LITERATURA:

1 – https://www.uptodate.com/contents/approach-to-the-adult-with-unspecified-hip-pain
2 – https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK526019/
3 – https://www.kenhub.com/en/library/anatomy/hip-and-thigh-muscles
4 – https://www.webmd.com/pain-management/hip-pain-causes-and-treatment
5 – https://www.pennmedicine.org/for-patients-and-visitors/patient-information/conditions-treated-a-to-z/hip-pain
6 – https://www.healthdirect.gov.au/hip-pain
7 – https://www.pennmedicine.org/for-patients-and-visitors/patient-information/conditions-treated-a-to-z/hip-dysplasia
8 – https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/17903-hip-dysplasia
9 – https://core.ac.uk/reader/70385587?utm_source=linkout
10 – https://hipdysplasia.org/adults/
11 – https://www.aafp.org/pubs/afp/issues/2021/0115/p81.html
12 – https://orthoinfo.aaos.org/en/diseases–conditions/femoroacetabular-impingement/
13 – https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5604828/
14 – https://www.degruyter.com/document/doi/10.7556/jaoa.2008.108.11.657/html
15 – https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK448172/
16 – https://www.physio-pedia.com/Piriformis_Syndrome
17 – https://orthoinfo.aaos.org/en/diseases–conditions/osteoarthritis-of-the-hip/
18 – https://www.nhs.uk/conditions/osteoarthritis/
19 – https://link.springer.com/article/10.1007/s12325-016-0409-3
20 – https://www.physio-pedia.com/Visual_Analogue_Scale
21 – https://www.uhbristol.nhs.uk/patients-and-visitors/your-hospitals/other-services-in-bristol/pain-clinic/what-is-pain/acute-and-chronic-pain/
22 – Hlebš, S., Slakan Jakovljević, B. & Klauser, M., 2022. Manualna terapija – sklepna mobilizacija udov: testiranje in terapija. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, pp 17-21.

Ostali Blackbox članki
Scroll to Top