Kondicijska priprava je ključen element uspeha vsakega igralca hokeja. Na profesionalni ravni, kjer je tempo igre hiter in zahteven, je vzdrževanje visoke telesne pripravljenosti nujno. Kondicijska priprava ne le izboljšuje fizične sposobnosti, kot so moč, vzdržljivost, hitrost in agilnost, temveč tudi zmanjšuje tveganje za poškodbe ter omogoča hitrejšo regeneracijo med tekmovanji.
S pravilno kondicijsko pripravo lahko hokejisti lažje vzdržujejo intenziven tempo igre, se hitreje odzivajo na spremembe smeri, izvajajo tehnične elemente ter bolje izvajajo podaje in strele. Poleg tega kondicijska priprava prispeva k izboljšanju mentalne trdnosti, samozavesti in vzdržljivosti, kar je ključno v zahtevnih trenutkih na ledu. Skratka, kondicijska priprava je ključnega pomena za doseganje najboljših rezultatov in dolgoročno uspešnost v hokeju.
V Blackbox kineziološkem centru se zavedamo pomembnosti ustrezne kondicijske priprave igralcev hokeja na profesionalni ravni. V nadaljevanju vam želimo predstaviti koncept kondicijske priprave vrhunskih igralcev hokeja v Blackbox centru, ki je prilagojen specifičnim potrebam tega dinamičnega športa.
Hokej na ledu je intenziven ekipni šport, zaznamovan z ponavljajočimi intervali hitrega drsanja, hitrimi spremembami hitrosti in smeri ter pogostimi telesnimi kontakti. Visoko intenzivna gibanja trajajo približno 30–80 sekund. Sledijo jim daljša obdobja aktivnega počitka, kar povzroči približno 15–25 minut časa na ledu za vsakega igralca. Skoraj 50% razdalje med tekmo igralci pokrijejo pri visokih hitrostih drsanja, pri čemer igralci v napadu dosegajo višje intenzivnosti od igralcev v obrambi.
Med tekmovalno igro hokeja so za pokrivanje energetskih potreb aktivni tako aerobni kot anaerobni energetski sistemi. Kot glavni vir energije se porablja mišični glikogen. Spremljanje igralcev je pokazalo, da je sposobnost izvajanja visoko intenzivnega drsanja ogrožena v zaključnih fazah tekme, kar je lahko posledica mišične in živčne utrujenosti ali pomanjkanja energije za visoke napore med igro. Razgradnja mišičnega glikogena, zlasti v posameznih vlaknih, skupaj z morebitno dehidracijo in hipertermijo, bi lahko bili glavni dejavniki, ki prispevajo k povečani utrujenosti v zaključnih fazah tekme, medtem ko se lahko več dejavnikov vzajemno vpliva na zmanjšanje vzdržljivosti med vsako izmenjavo. To vključuje izrazito razgradnjo kreatin fosfata, z morebitno nezadostno resintezo v deležu hitrih mišičnih vlaken v situacijah ponavljajočih se intenzivnih akcij (Vigh-Larsen in Mohr, 2023).
Koncept in sistem kondicijske priprave igralcev košarke v BlackBox centru se začne z uvodnimi meritvami in analizo gibalnih vzorcev. Na podlagi teh podatkov določimo glavne cilje, ki jih želimo doseči z vsakim igralcem. S poudarkom na individualnosti in željah posameznega igralca ter upoštevanjem tedenskega urnika treningov in tekem, sestavimo program treningov, ki je prilagojen njihovim potrebam. Naš cilj je zagotoviti igralcem optimalne pogoje za napredek na področju kondicijske priprave in jim omogočiti, da dosežejo svoj polni potencial na košarkarskem igrišču.
V BlackBox centru izvajamo tudi temeljito analizo gibalnih vzorcev igralcev z namenom izboljšanja njihove kondicijske priprave in preprečevanja poškodb. Na podlagi rezultatov testov identificiramo ključna področja razvoja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki bodo prispevala k izboljšanju športne uspešnosti in zmanjšanju možnosti za nastanek poškodb.
Glede na značilna področja košarkarskih poškodb, kot so gležnji, kolena in kolki, se osredotočamo na preprečevanje poškodb teh struktur. Najpogosteje se pojavljajo zvini, pretrganja ali vnetja, zato izvajamo treninge, ki krepijo stabilnost in moč teh območij. Več o poškodbah v košarki si lahko preberete v članku “5 najpogostejših poškodb v košarki”.
Glavni vzroki za nastanek poškodb v košarki vključujejo oslabljene mišice zadnje lože in mišice kolka, slabo ravnotežje ter zavedanje položaja v sklepu. Poleg tega utrujenost in slaba mehanika gibanja prispevata k povečanju tveganja za poškodbe. Z našim pristopom želimo izboljšati te dejavnike in tako zmanjšati poškodbe ter zagotoviti dolgoročno zdravje in uspeh igralcev.
Ko ugotovimo, katera so najpomembnejša področja razvoja z vidika kondicijske priprave in preventive, so glavni cilji priprave košarkarskih igralcev v BlackBox centru:
Glavne mišične skupine, ki so ključne uspešnost v hokeju so:
– Gluetealne mišice (maximus, medius, minimus),
– štiriglava stegenska mišica,
– zadnje stegenske mišice,
– mišice ramenskega obroča
– mečne mišice
Poleg glavnih mišičnih skupin je potrebno velik poudarek nameniti tudi manjšim mišičnim skupinam, kot so adduktorji, ki imajo vlogo stabilizacije sklepov, predvsem ob spremembah smeri in enonožnih gibanjih, kot so odrivi in doskoki. Veliko vlogo igrajo mišice trupa, ki zagotavljajo ustrezno moč, ki omogoča ustrezen prenos sil in ustrezno izvedbo ostalih mišičnih skupin. Pomembne te mišice so:
Gibalne sposobnosti, ki so ključne za uspeh v hokeju
V kondicijski pripravi igralcev hokeja je pomembno razvijati različne gibalne in funkcionalne sposobnosti, ki omogočajo igralcem učinkovito izvajanje na ledu. Med ključne sposobnosti spadajo:
Vzdržljivost
Pojavni oblike vzdržljivosti, ki jih je potrebno v kondicijski pripravi hokejistov nasloviti so:
Moč
Pomembno je razvijati moč v spodnjem in zgornjem delu telesa, saj je moč ključna pri izvajanju hitrih sprememb smeri, streljanju in obrambi. Posebno pozornost z vidika preventive je potrebno nameniti moči ramenskega obroča in vratu.
Najpomembnejše oblike moči v hokeju pa so:
Hitrost
Kot najpomembnejše pojavne oblike hitrosti v igri hokeja so:
Ravnotežje in koordinacija
Obe gibalni sposobnosti sta pomembni za reševanje gibalnih situacija, ki se v hokeju odvijajo izredno hitro.
Fleksibilnost
Glavna razloga za razvoj in ustrezno gibljivosti sta:
Najpogostejše poškodbe v hokeju vključujejo poškodbe spodnjih okončin, kjer gre za poškodbe mehkih tkiv. Več o tem si lahko preberete v našem članku –5 najpogostejših poškodb pri HOKEJU. Poškodbe primikalk, medialnega kolateralnega ligamenta in stegna so najpogostejše poškodbe, ki prizadenejo spodnje okončine. Najpogostejša poškodba zgornje okončine je izpah rame. Število poškodb obraza se je z izboljšanjem varnosti zmanjšalo, vendar pa so v porastu poškodbe glave in vratu oziroma hrbtenice. Pomembno je omeniti, da so v hokeju na ledu pogoste tudi poškodbe, ki so posledica udarcev s palicami in ploščki ter padcev na ledu, kar lahko povzroči različne vrste poškodb, od modric, izpahov in zlomov kosti.
Kondicijska priprava je ključnega pomena za uspeh igralcev hokeja na vseh ravneh. Razvoj in vzdrževanje različnih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti omogočata igralcem, da izboljšajo svoj igro na ledu in zmanjšajo tveganje za poškodbe. Pomembno je, da so kondicijski treningi izvedbi sistematično ter naslovijo različne vidike kondicijske priprave, kot so moč, hitrost, agilnost, vzdržljivost, ravnotežje, koordinacija in gibljivost.
Celosten pristop k kondicijski pripravi, ki vključuje raznolike vadbe in uporabo primernih metod treninga, lahko prinese izjemne rezultate. Poleg tega je ključno, da se trening prilagodi potrebam posameznega igralca in specifičnim zahtevam igralnega položaja, ki ga igralec zaseda. S pravilno in redno kondicijsko pripravo lahko igralci izboljšajo svojo igro, povečajo svojo vzdržljivost in moč ter dosežejo svoje najboljše potenciale na ledu.
V BlackBox centru nudimo ustrezno vadbeno okolje in strokovno podporo igralcem hokeja na področju kondicijske priprave. Za igralce hokeja izvajamo prilagojene kondicijske programe v pripravljalnem obdobju ter jim s tem omogočimo, da dosežejo svoj potencial, dosežejo vrhunsko raven kondicijske priprave in zmanjšajo možnost nastanka poškodb.
Viri in priporočena literatura
Bell, R. (2015). The Strength and Conditioning Bible for Ice Hockey: Build Power, Speed, Agility, and Resistance Through Strength Training and Proper Nutrition.
Goodrich, D., & Kuslikis, T. H. (2017). Strength and Conditioning for Ice Hockey: A Comprehensive Guide.
Miller, S., & Dennis, P. (2011). Hockey Tough: A Winning Mental Game.
Prentiss, B. (2016). High-Performance Training for Ice Hockey.
Terry, M., & Scali, B. (2015). Hockey Anatomy.
Vigh-Larsen, J. F., & Mohr, M. (2023). The physiology of ice hockey performance: An update. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 34(1), e14284. https://doi.org/10.1111/sms.14284
S prijavo na e-novice boste v svoj e-nabiralnik prejemali zanimive članke, novice in aktualne ponudbe.
Dunajska cesta 5
1000 Ljubljana
